Področja »družbenih dejavnosti« so v preteklosti urejali z več modeli: z zadružno vzajemnostjo, s podržavljenjem – in z jugoslovanskim družbenim upravljanjem. Jugoslovansko družbeno upravljanje je imelo prednost, da je javne storitve odtegnilo komercializaciji, hkrati pa jih je ubranilo pred etatističnim birokratizmom. Vendar pa je sedanje uničevanje javnih storitev zgolj posledica izvirnega greha kapitalizma – »komercializacije« delovne sile, zemlje (naravnih bogastev) in denarja. Že leta 1944 je Karl Polanyi napisal, da je bila »velika preobrazba«, ki je pripeljala do krize 20. stoletja in naposled do fašizma, v tem, da so »fiktivna blaga« (delovno silo, zemljo in denar) podvrgli logiki »svobodnega trga«. Kdor ima predsodke proti marksizmu, naj bere Polanyija, knjiga je prevedena v slovenščino.

Prav zdaj je najbolj aktualno vprašanje »fiktivnega blaga« denarja – in s tem je aktualna zahteva, da podružbimo banke. Banke opravljajo javno službo – omogočajo ohranjanje in obnavljanje celotne družbene proizvodnje in porabe, zato je nesmiselno, da bi bile v zasebni lasti in se poganjale za privatnimi dobički. Prav to med drugim predlaga »Manifest za novi ljudski internacionalizem v Evropi«, ki ga je pravkar objavila skupina evropskih teoretikov, teoretičark in aktivistk, aktivistov. Tukajšnja občila molčijo o manifestu – a si ga v svetovnih jezikih lahko preberemo na spletu.

Rastko Močnik, Ljubljana