Zato majhno upanje vendarle vzbuja, zapoznelo, pa vendar, pridušanje premierja, da vlade ne potrebujemo, če bodo vladali sindikati. Seveda jo potrebujemo, ampak tako, da bo jasno in javno povedala, kam kdo spada – kakšne ima kdo pristojnosti in kdo ter na kakšen način vladarjem gleda pod prste. Potrebujemo tudi sindikate, ampak take, ki delujejo v skladu z vrednotami in načeli pravega sindikalnega boja, ne pa nerealiziranih osebkov, ki prek politike in pod plaščem sindikalizma kompenzirajo svoje deficite in razrešujejo svoje osebne travme.

Je pa sindikalno »pleme« zelo podobno cerkvenemu – vase zaprt podsistem, ki svoje pripadnike brezpogojno ščiti, vsakega, ki poseže v njihovo »idilo«, pa poskuša tako ali drugače odmakniti. Žalostno pa je, da se tako eni kot drugi »napajajo« predvsem od ljudi, za katere jim je menda toliko mar. Sicer pa – če so »verniki« pripravljeni še naprej plačevati za take »borbe«, jim želim veliko božje pomoči.

Jože Podržaj, Ljubljana