Nekdanja odgovorna urednica Dnevnika Suzana Rankov, nekdanja Dnevnikova novinarja Vesna Vuković in Primož Cirman ter predstavnica Dnevnika so danes na ljubljanskem okrajnem sodišču vsi po vrsti zanikali krivdo, da so z razkritjem prisluhov poslovnežu Tomažu Lovšetu, s katerimi so med drugim pojasnjevali ozadje prodaje Mercatorja Agrokorju, kršili zakonodajo. Ljubljansko tožilstvo je zoper četverico (med obdolženimi je tudi novinar Tomaž Modic, ki je bil danes opravičeno odsoten) in časopisno hišo Dnevnik vložilo obtožni predlog zaradi kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov. S tremi članki iz leta 2013, v katerih so povzemali in citirali prisluhe, naj bi po mnenju tožilstva zlorabili osebne podatke Lovšeta, hrvaškega poslovneža Ivice Todorića, odvetnika Mira Senice in Alexandra Dibeliusa iz Goldman Sachs.
Obramba tožilstvo spomnila na farmacevtko
Obtoženi bodo svoje zagovore lahko podali na glavni obravnavi, na današnjem predobravnavnem naroku pa so imeli glavno besedo njihovi zagovorniki. Med drugim so predlagali, da naj se na glavni obravnavi prisluhne vsem policijskim prisluhom Lovšetu. Po mnenju obrambe je treba natančno razčistiti, za katere prisluhe gre v časopisu.
Še precej bolj pomemben predlog obrambe pa je poziv sodišču, naj opravi tehtanje med pravico do zasebnosti oškodovancev in pravico do svobode izražanja. Kot je poudarila obramba, je šlo pri prodaji Mercatorja za izjemno pomembno družbeno temo. »Pomembno za celoten gospodarski razvoj Republike Slovenije,« je ocenil odvetnik Mirko Bandelj, ki je sodišču predlagal še, da naj pridobi tudi prisluhe v Jankovićevi zadevi Farmacevtka. Kot je znano, je tožilstvo v Jankovićevem primeru odobrilo razkritje ovadbe zoper ljubljanskega župana, ta pa je vsebovala tudi povzetke prisluhov. Bandelj se je ob tem spraševal, kako je mogoče, da tožilstvo preganja novinarje, katerih dolžnost je posredovanje pomembnih informacij javnosti, samo pa v drugi zadevi podobne informacije posreduje v javnost, čeprav bi jih moralo hraniti in varovati.
Tehtanje pred odločitvijo o objavi
Obramba je sodišču predložila tudi različne sodbe evropskega sodišča za človekove pravice, ki obravnavajo dileme, kdaj in koliko smejo novinarji s svojimi razkritji poseči v zasebnost posameznikov. Kot je poudaril odvetnik Peter Fašun, je ESČP v več sodbah zavzelo stališče, da se pri obravnavi pomembnih družbenih vprašanj tako pravica do zasebnosti kot pravica do domneve nedolžnosti umakneta pravici do svobode izražanja.
Tudi v konkretnem primeru je k odločitvi za objavo pretehtala pomembnost teme in vsebine. »Ko smo v uredništvo dobili te prisluhe, smo vsekakor najprej tehtali in nesporno ugotovili, da gre za pravico javnosti do obveščenosti, ker je bila tema v teh prisluhih pomembna za javnost. Tisti čas in še danes, saj je pokazala, kako se stvari odvijajo v ozadju in kako delujejo omrežja,« je po zaključku predobravnavnega naroka pojasnila tedanja odgovorna urednica Dnevnika Suzana Rankov.
Ljubljanska tožilka Maja Medvešek je danes vztrajala pri kazenskem pregonu in obtožnem predlogu, hkrati pa se je tudi strinjala z dokaznimi predlogi obrambe. Pojasnila je, da po mnenju tožilstva še vedno obstaja utemeljen sum kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov in da je utemeljen sum potrdilo tudi sodišče, ko je preverilo obtožni predlog.
