Letošnje volitve so še posebno pomembne, kajti pot, po kateri bo v prihodnje stopala Evropska unija, boste izbrali vi, evropski državljani. Voditelji Bolgarije, Češke, Nemčije, Estonije, Irske, Grčije, Francije, Hrvaške, Italije, Cipra, Latvije, Litve, Madžarske, Malte, Avstrije, Poljske, Portugalske, Romunije, Slovenije, Slovaške in Finske torej pozivamo vse evropske državljane, ki imajo volilno pravico, naj se ob koncu maja 2019 udeležijo volitev v evropski parlament.

Evropski narodi so se po svoji volji združili v Evropsko unijo, ki temelji na načelih svobode, enakosti, solidarnosti, demokracije, pravičnosti in zvestobe znotraj članic in med njimi. Unija je skupnost, kakršne v zgodovini Evrope še ni bilo. V Evropski uniji izvoljeni poslanci evropskega parlamenta skupaj s svetom EU, kar pomeni vlade vseh držav članic, odločajo o tem, katera pravila naj veljajo v Evropi in kako naj se porabijo sredstva iz evropskega proračuna.

Vsi smo Evropejci. Za mnoge ljudi v Evropi, zlasti mlade, je evropsko državljanstvo postalo skorajda samoumevno. Nimajo občutka, da bi zapadali v protislovje, če ljubijo svojo vas, mesto, regijo ali državo in so hkrati predani Evropejci.

Evropa lahko izzive rešuje samo s skupnimi močmi. V zadnjih mesecih se bolj kot kdaj prej sooča z resnimi izzivi. Prvič, odkar se je začelo evropsko povezovanje, ljudje razpravljajo o tem, da se utegnejo za enega ali več integracijskih korakov povrniti v prejšnje stanje, na primer glede svobode gibanja, ali da utegne priti do odprave skupnih institucij. Prvič želi ena od držav članic izstopiti iz Unije, hkrati pa druge pozivajo k tesnejšemu povezovanju v EU oziroma na evrskem območju ali kličejo po Evropi več hitrosti.

Mnenja o teh vprašanjih so deljena tako med državljani kot vladami držav članic in njihovimi voditelji. Kljub temu pa se vsi strinjamo, da sta evropsko povezovanje in enotnost bistvenega pomena, in si želimo, da bi Evropa v prihodnost stopala kot Unija, kajti le močna skupnost se bo lahko soočila z globalnimi izzivi našega časa. Učinki podnebnih sprememb, terorizma, gospodarske globalizacije in migracij se ne ustavijo na državnih mejah. Le s skupnimi prizadevanji kot enakopravni partnerji na institucionalni ravni se bomo lahko uspešno spopadali s temi izzivi in nadaljevali po poti gospodarske in socialne kohezije ter razvoja.

Želimo si močno in povezano Evropo. Zatorej potrebujemo močno Evropsko unijo, Unijo s skupnimi institucijami, Unijo, ki nenehno kritično presoja o svojem delu in se je zmožna reformirati, Unijo, ki gradi na trdni podlagi svojih državljanov in držav članic.

Evropa potrebuje živahno politično razpravo o najboljši poti v prihodnost, smer pa je začrtala že rimska izjava z dne 25. marca 2017. Evropa zmore vsrkati najrazličnejša mnenja in zamisli, nikakor pa se ne smemo vrniti v Evropo, v kateri države ne bi bile več enakopravne partnerice, temveč nasprotnice.

Združena Evropa potrebuje močan glas ljudstva, zato vas pozivamo, da uveljavite svojo volilno pravico. Glasovali bomo namreč o skupni evropski prihodnosti.

Rumen Radev

predsednik Republike Bolgarije

Miloš Zeman

predsednik Češke republike

Frank-Walter Steinmeier

predsednik Zvezne republike Nemčije

Kersti Kaljulaid

predsednica Republike Estonije

Michael D. Higgins

predsednik Irske

Prokopios Pavlopulos

predsednik Helenske republike

Emmanuel Macron

predsednik Francoske republike

Kolinda Grabar - Kitarović

predsednica Republike Hrvaške

Sergio Mattarella

predsednik Italijanska republika

Nicos Anastasiades

predsednik Republike Ciper

Raimonds Vējonis

predsednik Republike Latvije

Dalia Grybauskaitė

predsednica Republike Litve

János Áder

predsednik Madžarske

George Vella

predsednik Republike Malte

Alexander Van der Bellen

predsednik Republike Avstrije

Andrzej Duda

predsednik Republike Poljske

Marcelo Rebelo de Sousa

predsednik Portugalske republike

Klaus Iohannis

predsednik Romunije

Borut Pahor

predsednik Republike Slovenije

Andrej Kiska

predsednik Slovaške republike

Sauli Niinistö

predsednik Republike Finske