Sončnih krem, losjonov in razpršilcev dandanes ne uporabljamo več le tistih nekaj ur, ki jih poleti preživimo na plaži, ampak dnevno, k temu pa smo bili v zadnjih letih spodbujani z vseh smeri. Ameriški zdravstveni regulatorji iz Zvezne agencije za hrano in zdravila (FDA) so se zato začeli spraševati, kako kemikalije, ki jih najdemo v sončnih kremah, učinkujejo na človeška telesa in kožo. Če se vpijejo v tkiva in absorbirajo v krvni obtok, je to lahko zelo problematično.
Kemikalije v sončnih kremah, ki kožo varujejo pred UV žarki, je FDA odobril že pred desetletji. Za tem dodatnih varnostnih testiranj, ki bi pokazala vpliv kemikalij na človeške hormone, reproduktivne sisteme ali njihovo rakotvornost, ni bilo, saj je obveljalo mnenje, da se kemikalije v človeško telo ne absorbirajo. Danes vemo, da temu ni tako.
Raziskovalci pri FDA so te dni predstavili rezultate manjše klinične študije, ki so pokazali, da kemikalije v kremah za sončenje hitro vstopijo v človeški sistem in cirkulacijo. Dokazov, da bi po vstopu v človeško telo nanj vplivali negativno, zaenkrat sicer še ni, kljub temu pa bo odkritje sprožilo plaz novih raziskav. »Vsi so vedno mislili, da se sestavine, ker so namenjene za delo na koži, ne bodo nikoli absorbirale v telo. Vendar se,« je povedala direktorica divizije FDA za zdravila brez recepta in so-avtorica omenjene študije Theresa Michele. Kot poroča Wired, je njena ekipa ugotovila, da fotoprotektivne kemikalije v kremah za sončenje prodrejo v človeški krvni obtok v le nekaj urah od nanosa kreme za sončenje. Količine, ki ostanejo v telesu, so nad toksikološkim pragom FDA, ki narekuje dodatna varnostna testiranja.
Kemikalije v telesu dlje ob uporabi razpršilca ali losjona
Raziskovalci so na vseh štiriindvajsetih udeležencih študije opazili pojav enakih vzorcev. Dvanajst moških in dvanajst žensk je štiri dni uporabljalo štiri različne artikle za sončenje: dva razpršilca, en losjon in eno kremo. Na telo so snov nanašali, kot je zapisano v navodilih za uporabo: štiri krat na dan so s kremo pokrili 75 odstotkov svojega telesa, ravno toliko kot bi ga pokrili, če bi imeli na sebi kopalke. Raziskovalci so testirali kri udeležencev za prisotnost spojin avobenzon, oksibenzon, oktokrilen in ecamsule štiri dni, kolikor je trajala študija, in tri dni po njenem zaključku. Ugotovili so, da so se kemikalije, ki blokirajo UV žarke, po telesih sodelujočih razširile v nekaj urah, v njih pa so ostale do konca študije, torej tri dni po uporabi. Koncentracije kemikalij so se prej znižale le v telesih udeležencev, ki so uporabljali kremo za sončenje in ne losjona ali razpršilca.
Samo dejstvo, da kemikalije vstopijo v človeško telo, sicer še ne pomeni, da so zanj nevarne. »Morda ni nič in to bi bilo super,« je rezultate komentirala dermatologinja iz San Francisca Kanade Shinkai. »Problem je, da preprosto ne vemo,« je dodala. Za razumevanje kako, če sploh, tovrstne kemikalije učinkujejo na človeško tkivo, bo zato potrebnih še več raziskav.
