V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so v sodelovanju z Mladinsko zvezo Brez izgovora Slovenija pri ponudnikih subvencionirane študentske prehrane izvedli vizualno analizo 40 obrokov. Ugotovili so, da so na študentskih jedilnikih prepogosto ocvrta živila in enostavni ogljikovi hidrati, premalo je rib, zelenjave, stročnic in mesnih alternativ. Delež zelenjave in sadja v študentskem obroku je le nekajkrat presegel 50 odstotkov – pa še to največkrat zaradi juhe ali solate, ki ju nekateri študenti sploh ne izberejo. Tipičen primer študentskega kosila je dunajski zrezek in ocvrt krompirček.
Ceneje in hitreje
»Možnosti zdrave izbire sicer so, a je ta pogosto preskromna, sploh če študent vsak dan je zunaj,« je rezultate analize povzela Anja Zupan iz ZPS. Ob tem je dodala, da za slabe izbire ne gre kriviti le ponudnikov študentske prehrane. »Ker ponudbo subvencioniranih obrokov oblikuje tudi povpraševanje, je pomembno, da študentje postanejo bolj ozaveščeni glede svojih izbir,« je dejala.
Na podlagi pogovorov s študenti so na ZPS ugotovili, da ključno vlogo pri izbiri restavracij igra bližina fakultet in doma ter urnik predavanj. Ker se jim z malico ali kosilom pogosto mudi, posegajo po obrokih, ki jih nasitijo za dlje časa. Zavedajo se, da lahko na bone jedo ceneje in hitreje, a pogosto na račun zdravja.
Omejili bi gostince
Čeprav je bila subvencionirana študentska prehrana uvedena z namenom zagotovitve zdravega obroka vsem študentov, v praksi učinkuje kvečjemu kot socialni korektiv. V ZPS so prepričani, da kljub določenim omejitvam v ponudbi še vedno ostaja preveč nezdravih izbir in da ocvrta živila in pica ne sodijo v ponudbo zdravih obrokov, ki jih subvencionira država.
Na podlagi izsledkov analize ministrstvu za delo predlagajo, da na razpisu za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane uvede strožje omejitve. »Zagovarjamo stališče, da se med merila za izbiro ponudnikov vključuje vedno več zahtev v zvezi s kakovostjo obrokov. V določeni meri smo pri tem že napredovali, a žal premalo. Uspešni smo na primer bili z uvedbo ukrepa, po katerem morajo gostinci namesto sladice študentom ponuditi sadje,« je povedala dr. Katja Povhe Jemec z ministrstva za zdravje.
V ZPS poleg strožjih meril za ponudnike predlagajo tudi uvedbo obveznega izobraževanja o zdravi pripravi hrane. »Ponudnike je treba izobraziti o tem, kakšne so smernice študentske prehrane, na primer manj maščobe, soli, več zelenjave, polnozrnatih živil, in kako je sestavljen priporočljiv študentski obrok. Treba je tudi redno izvajati nadzor nad kakovostjo ponudbe,« je dejala Zupanova. Ukrep obveznega izobraževanja ponudnikov je sicer po njenih besedah v zakonodaji že določen, a se v praksi ne izvaja.
Z boni raje kar v trgovino?
Veliko nezdravih izbir ponujajo tudi avtomati s hrano in pijačo na fakultetah. »V avtomatih prevladujejo pijače, sokovi in sladki napitki, preostala živila pa so predvsem sladki in slani prigrizki in sendviči. Sadje je redko na voljo,« je opozorila Zupanova. Ker večina študentov hrano iz avtomatov jemlje večkrat na teden, so na ZPS oblikovali priporočila glede ponudbe živil in pijač v avtomatih. Za izboljšanje stanja predlagajo nadzor fakultet nad ponudbo hrane v avtomatih in zaostritev pogojev za ponudnike.
Tudi študenti pravijo, da si na jedilnikih želijo več stročnic, kvalitetnega mesa in večjo izbiro zdrave hrane. Poleg tega so nekateri predlagali uvedbo koriščenja študentskih bonov za nakup osnovnih živil v trgovini. Zupanova je ob tem poudarila, da to idejo pozdravljajo in da jo bodo razvijali naprej, čeprav pristojne institucije za zdaj ocenjujejo, da ni izvedljiva.
