»Posledice nizkih temperatur so precejšnje na območju Savinjske doline. Tu je bila v torkovih jutranjih urah dosežena kritična temperatura na vseh sadjarskih lokacijah,« so za STA pojasnili na KGZS. Temperature so se namreč gibale od -4 do 0 stopinj C, blizu tal so bile še nižje.
Najbolj so nizke temperature prizadele plodove sadnih dreves, predvsem jablan. Plodiči imajo namreč v povprečju premer med sedem in osem milimetrov, a so od lokacije do lokacije zelo različni, prav tako je velikost plodičev odvisna tudi od sorte jablan.
Poleg jablanovih nasadov so prizadete tudi ostale sadne vrste v gostih nasadih in travniških nasadih. »Vsekakor bo prišlo do izpada pridelka in tudi do deformacije plodov, ki bodo ostali in bodo neprimerni za prodajo ali dolgo skladiščenje,« so poudarili.
Na območju Laškega, Šmarja pri Jelšah in Slovenskih Konjic pozebe ni bilo, a je v Slovenskih Konjicah močna toča, ki je padala 27. aprila, naredila precej škode na vinogradih in sadovnjakih. Kolikšna je škoda, se bo sicer videlo med rastno dobo.
Z nizkimi temperaturami so se soočili tudi na Gorenjskem. »Gorenjski sadjarji so se vsak po svoje spopadli z nizkimi temperaturami (kurjenje, mulčenje med vrstami, škropljenje z aminokislinami ...) in šele čez nekaj dni se bo videlo, ali so plodiči porjaveli in v kolikšni meri,« so navedli na KGZS.
Površine pokrivajo z vrtnim tekstilom
Tudi glede vrtnin je stanje na Gorenjskem podobno, določene površine so pridelovalci pokrili z vrtnim tekstilom, tako da do tega trenutka prave škode še ni videti.
Posledice so po pojasnilih zbornice precej odvisne od lege kmetijskih površin - tako npr. pri pridelovalcu solate, ki kmetuje na 500 metrov nadmorske višine, škode ni, na njivi, ki leži nižje, pa je solata po vrhovih porjavela in jo bo težko prodati. Zaradi nizkih temperatur je prizadet tudi krompir, zato bo verjetno nekoliko zaostal v rasti.
Vremenske razmere so pustile posledice tudi na Primorskem, kjer so se temperature pod ledišče spustile v dolinskih legah na Tolminskem, Idrijskem, Postojnskem, Ilirsko Bistriškem, v Vremski dolini ter v Vipavski dolini na najnižjih točkah osrednje Vipavske doline (Potoče).
»Sadjarske in vinogradniške lege so večinoma na višjih legah in je bila nevarnost pozebe manjša, o morebitnih lokalnih škodah še nimamo vseh podatkov, za zdaj je znana samo škoda na izpostavljenih legah Vremske doline in v Brkinih, kjer glede na lokacije sadovnjakov jablan in sliv ocenjujemo, da je prizadetih okrog 20 hektarjev. Kolikšna je škoda, se bo dalo oceniti v naslednjih dneh,« so pojasnili na KGZS.
Pozeba je, kot so sporočili iz podjetja Vina Kobal, prizadela Štanjel, Hruševico in Kobjeglavo, kjer je zaradi tega prizadet del vinogradov, in sicer v razponu med 50 in 90 odstotkov.
Vzhod Slovenije brez poškodb
V vzhodnem delu Slovenije rastline zaradi nizkih temperatur niso utrpele poškodb. Prav tako po dosedanjih informacijah ni bilo škode oz. pozebe na območju KGZ Novo mesto in KGZ Ljubljana - tu je bilo v pretežnem delu oblačno oz. megleno in posledično se temperature niso spustile pod ledišče ali pa so se le minimalno.
"Bolj izpostavljena so bila nekatera območja na Barju in višje ležeča območja, kjer je bilo vreme jasno, vendar za zdaj o škodah ne poročajo. Na Barju so z namenom zaščite ponekod v nasadih kurili," so še pojasnili na KGZS.
