Napihnjenost označuje prekomerno nastajanje plinov v prebavnem traktu in kopičenje teh plinov v črevesju. Razlogi so številni. Lahko gre za nepravilno hitro požiranje hrane, govorjenje med požiranjem, uživanje prevelike količine hrane, ki napenja, ali pa uživanje gaziranih pijač. Določena živila v večji meri povezujemo z napihnjenostjo.

Kaj vse povzroča napihnjenost?

Prevelika količina plinov v prebavnem traktu je lahko posledica prevelikega vnosa plinov ali pa prevelikega nastajanja plinov v črevesju zaradi bakterijske razgradnje neprebavljene hrane.

Povečan vnos plinov je pogosta težava pri:

- prehitrem hranjenju,

- kajenju,

- žvečenju žvečilnih gumijev,

- nezadostnem žvečenju hrane,

- hitrem pitju.

Večina tako pogoltnjenega zraka se izloči s spahovanjem, če pa ga je preveč, lahko povzroči napihnjenost in posledično vetrove. Človek v povprečju proizvede od 0,5 do 1,5 litra plinov na dan. Povsem normalno je, da vsak človek dnevno spusti do 10 vetrov, ki so ponavadi brez vonja, čeprav je vonj vetrov odvisen od prehrane.

Zaužita hrana se največkrat razgradi že v želodcu in tankem črevesju. Če pa neprebavljena hrana pride v debelo črevo, jo začnejo razgrajevati bakterije, ki so normalno prisotne v debelem črevesju in so neškodljive. V tem kemičnem procesu pa nastajajo tudi plini, ki jih človek izloča z vetrovi in so največkrat neprijetnega vonja.

Glavni krivci za napihnjenost – surova hrana, mlečni izdelki, bela moka

Presnova hrane je pri vsakem posamezniku nekoliko drugačna, zato je pomembno, da sami ugotovimo sprožilce, ki nam povzročijo napihnjenost. Obstajajo pa nekateri splošni dejavniki, ki jih povezujemo z napihnjenostjo.

- Napihnjenost povzroča surova hrana, zato vsem, ki imajo hude težave z napihnjenostjo, priporočamo, da čim več kuhajo. Toplotno obdelana hrana, predvsem zelenjava, je lažje prebavljiva.

- Napihnjenost povzroča tudi uživanje mleka in mlečnih izdelkov, kar lahko testirate kar sami doma. En teden se v celoti izogibajte vsem mlečnim izdelkom in opazujte, kako to vpliva na vašo napihnjenost.

- Tudi bela moka je lahko krivec za napihnjenost. Prav tako se lahko sami testirate in za vsaj en teden iz prehrane izločite izdelke iz bele moke. S tem lahko ugotovite, ali je bela moka vzrok za vašo napihnjenost.

- Prevelike količine zaužitega surovega sadja so prav tako vzrok za napihnjenost. Priporočljivi so trije manjši obroki sadja na dan.

- Tudi hormonske spremembe so večkrat vzrok za napihnjenost, predvsem pri ženskah v času ovulacije. V tem obdobju je priporočljivo povečati vnos kalcija in magnezija.

Kako preprečiti napihnjenost oziroma jo odpraviti?

Čeprav je napihnjenost zelo neprijetna, je največkrat popolnoma nenevarna težava. Z veliko mero potrpežljivosti in analiziranja prehranskih navad in učinkov določene hrane na prebavo lahko sami največ storimo in napihnjenost vsaj ublažimo, če ne že povsem odpravimo.

- Za hrano si je vedno treba vzeti čas in jo dobro prežvečiti. Ko hrano dobro prežvečimo, prebavnemu traktu pomagamo pri predelavi zaužite hrane. Manj aktivne bodo bakterije v debelem črevesju, manj plinov bo nastalo in manj bomo napihnjeni.

- Pri izbiri hrane je pomembno, kaj jemo in v kakšnih količinah. Tudi hrana, ki povzroča napihnjenost (brokoli, cvetača, stročnice), je zdrava, če jo uživamo v zmernih količinah.

- Napihnjenost lahko povzroči tudi prenajedanje. Naši možgani potrebujejo 20 minut po zaužitju hrane, da sporočijo, da smo pravzaprav siti. Zato je pomembno, da že prej sami ocenimo, da je bilo hrane dovolj.

- Pomembno je tudi, kako sedimo med prehranjevanjem. Sedeti moramo pokonci. Če sedimo sključeno, povzročimo prevelik pritisk na želodec, kar lahko povzroči vetrove in tudi zgago.

- Po obroku je za preprečevanje napihnjenosti zelo priporočljiva hitra hoja. Že 10–15 minut hitre hoje pospeši prebavo, saj se plini hitreje pomikajo skozi prebavni trakt.

- Žvečenje žvečilnih gumijev lahko povzroča vetrove zaradi požiranja zraka med žvečenjem, zato se je treba kontrolirati in žvečiti z zaprtimi usti ali pa žvečilne gumije zamenjati z bombončki, ki prav tako osvežujejo dah.

- V boju proti napihnjenosti je pomembna tudi voda. Če ne pijemo dovolj, naše telo na vsak način želi zadržati tekočino, ki jo imamo v telesu, kar bo povzročilo napihnjenost.

- Uživanje probiotikov je prav tako priporočljivo, saj preprečujejo napihnjenost.

Če napihnjenost tudi po spremembi prehranjevalnih navad še vedno otežuje vaše vsakdanje življenje, vam priporočamo obisk zdravnika. Napihnjenost v nekaterih primerih povzroča npr. celiakija, laktozna intoleranca ali sindrom razdražljivega črevesja. Čeprav je razlog v veliki večini primerov povsem nenevaren, pa je dobro izključiti možnost resnejših težav. Če vam napihnjenost povzroča resne skrbi, težave ali bolečine, je pomembno, da čim prej obiščete izbranega osebnega zdravnika.