V Teheranu so se tako šele po enem letu odzvali na odločitev Donalda Trumpa 8. maja 2018, da izstopa iz dunajskega jedrskega sporazuma. Kljub temu da ZDA v zadnjem letu sporazuma niso več spoštovale in so z gospodarskimi sankcijami močno prizadele iransko gospodarstvo, pa ga doslej Iran ni kršil. Tako kažejo vsa poročila Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA).
Kot je veleposlanikom Kitajske, Rusije, Velike Britanije, Francije in Nemčije zdaj sporočil iranski predsednik Hasan Rohani, Iran sicer ne izstopa iz sporazuma, a ne bo več izpolnjeval dveh določil, če vse te podpisnice v 60 dneh ne bodo začele učinkovito izpolnjevati svojih zavez, posebno tistih o kupovanju iranske nafte in sodelovanju bank. Iran bi tako julija prenehal spoštovati določilo iz dunajskega sporazuma, po katerem lahko ima največ 300 kilogramov urana, ki je 3,7-odstotno obogaten, in določilo, po katerem lahko ima največ 130 ton težke vode, potrebne za jedrske reaktorje.
Grožnja z begunci
Rohani se tako ni odločil za hujše ukrepe, kot sta izgon inšpektorjev IAEA in proizvodnja novih centrifug za bogatitev urana. Očitno želi samo opozoriti, da se je treba držati dogovora iz leta 2015. Sicer je še dejal: »Močno si prizadevamo preprečiti tihotapljenje mamil in ustavili smo naval beguncev v Evropo. Vse to nas je stalo milijarde dolarjev in tega ob razmerah, ki so jih povzročile ZDA, ne bomo mogli več početi.« Iran je glavno tranzitno območje za afganistanski heroin in v njem je kar tri milijone afganistanskih beguncev, ki večinoma želijo priti v Evropo.
Francija, Nemčija in Velika Britanija so lani zaradi ameriškega pritiska prenehale uvažati iransko nafto in poslovati z iranskimi bankami. V zadnjih mesecih pa niso izpolnile obljub, da bodo oblikovale mehanizem, s katerim bodo evropska podjetja lahko poslovala z Iranom in se izognila ameriškemu kaznovanju. Evropske države tako niso držale obljube, da bodo omogočale gospodarski razvoj Irana. Skoraj nemogoče pa je, da bi se to v prihodnjih dveh mesecih spremenilo.
Ameriški trg večji od iranskega
Med drugim se je lani iz Irana umaknil francoski Total, zaradi česar je izgubil več sto milijonov evrov vredne investicije, ki jih je po letu 2015 vložil v pridobivanje iranske nafte in zemeljskega plina. Če bi ostal v Iranu, ne bi izgubil le ameriškega trga, ampak bi mu Trump na vrat nakopal tudi sankcije drugih držav. Konec aprila je Trump še od preostalih osmih držav (Kitajska, Indija, Italija, Grčija, Turčija, Japonska, Tajvan, Južna Koreja), ki jim je po novembru 2018 edinim dovolil kupovati iransko nafto, zahteval, da do začetka maja to prenehajo. Le Kitajska in Indija nista povsem upoštevali samovoljne Trumpove zapovedi.
»Ukrepi, ki so jih sprejele ZDA, še posebno v zadnjem letu njihov izstop iz sporazuma, imajo jasen cilj, da povsem onemogočijo uveljavitev (dunajskega) sporazuma,« je na obisku v Moskvi izjavil iranski zunanji minister Mohammad Javad Zarif. Bela hiša želi s sankcijami pravzaprav zrušiti sedanji iranski režim, ki ga ima Trump s svojo ekipo za največjega ameriškega sovražnika.
Nafta vse dražja
Iranski odziv na ameriške sankcije prihaja v trenutku, ko se odnosi z ZDA nevarno zaostrujejo. Proti Bližnjemu vzhodu plujejo ameriške letalonosilke. Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je odpovedal obisk v Nemčiji, da bi lahko obiskal Bagdad, kar je utemeljil z izjavo, da se Iran pripravlja na napad ameriških sil v regiji. Ob vsem tem ameriškem pritisku po svetu odmeva iranska grožnja, da bo v primeru ameriškega napada zaprl Hormuško ožino, s čimer bi onemogočil tudi prodajo kuvajtske in iraške nafte.
Že zdaj pa zaradi novih ameriških sankcij proti Iranu cene nafte naraščajo, kar koristi ameriškim proizvajalcem nafte iz skrilavcev. V Beli hiši so veseli tudi zato, ker to škodi Kitajski, največjemu uvozniku nafte. ZDA so v zadnjih letih zaradi vse večjega pridobivanja nafte iz skrilavcev iz uvoznika postali izvoznik. Do leta 2023 naj bi po Trumpovih načrtih ZDA postale celo največji izvoznik nafte na svetu, že zdaj pa so največji proizvajalec.
