Socialdemokratskega župana Carigrada Ekrema Imamogluja, odstavljenega dober mesec dni po izvolitvi, podpira tudi vplivna nacionalistka Meral Aksener, ki pravi: »Sram me je!« Podobno velja za prokurdsko stranko HDP, ki vrhovni volilni komisiji očita, da je klonila pod političnim pritiskom turških oblasti. Islamisti in komunisti pa se nameravajo na ponovnih volitvah za župana Carigrada 23. junija v prid Imamogluju odpovedati vsak svojemu kandidatu. Aksenerjeva in HDP sta ga že podprla na zdaj razveljavljenih volitvah 31. marca.

Imamoglu bo razmislil, kako naprej

Imamoglu, ki se čuti prevaranega, se namerava zdaj o tem, kako naprej, posvetovati s svojo stranko. Poraženi županski kandidat Erdoganove Stranke za pravičnost in razvoj (AKP) Binali Yildirim, ki je bil v letih 2016–2018 premier, pa je že napovedal, da bo na ponovnih volitvah znova kandidiral za župana Carigrada. »To je smisel ponovljenih volitev. Potekati morajo z istimi kandidati,« je dejal. Erdogan pozdravlja sporno odločitev vrhovne volilne komisije. Pred poslanci svoje stranke AKP je dejal, da se s tem »krepi naša volja, da rešujemo probleme na demokratičen način«.

Turčija se oddaljuje od demokracije

V tujini se vrstijo obsodbe odločitve vrhovne volilne komisije. Oster je bil nemški zunanji minister Heiko Maas, še bolj pa predsednik turške skupnosti v Nemčiji Gökay Sofuoglu, ki je izrazil bojazen, da Turčija drsi v diktaturo: »Oddaljuje se od pravne države in demokratičnih načel.« Avstrijski kancler Sebastian Kurz pa je zahteval konec pristopnih pogajanj Turčije z EU.

V Svetu Evrope poudarjajo, da je treba nujne pogoje za poštene in svobodne volitve preverjati pred volitvami in ne po njih. Vrhovna volilna komisija je namreč svojo odločitev (7 članov je bilo za in 4 proti), s katero je ugodila zahtevi Erdoganove stranke AKP, utemeljila s tem, da v nekaterih volilnih komisijah na voliščih člani niso bili javni uslužbenci, kot to določa zakon.

V boju za carigrajskega župana je sicer Imamoglu premagal Yildirima za vsega 13.000 glasov, kar je za 15-milijonski Carigrad, ki sodi med deset največjih mest na svetu, zelo malo. Sicer je Erdogan na teh lokalnih volitvah izgubil tudi Ankaro. Oba poraza sta posledica gospodarske krize. Turčija je po več letih prvič v recesiji, inflacija je 20-odstotna, turška lira izgublja vrednost in hrana je vse dražja. Verjetno pa bo po razveljavitvi volitev v Carigradu vrednost lire še bolj padla.

Erdogan je bil carigrajski župan

Če se Erdogan in AKP lahko tolažita, da sta na lokalnih volitvah 31. marca skupaj z zavezniki v vsej Turčiji zmagala z 52 odstotki glasov, pa je za njiju težko priznati poraz prav v Carigradu, kjer vladata že 25 let. Turški predsednik je po volitvah trdil, da so na voliščih člani volilnih komisij zmanjšali število glasov, ki jih je dobil kandidat AKP. V nedeljo pa je turška tiskovna agencija Anadolu trdila, da so oblasti ugotovile povezavo med »teroristično organizacijo« Fethullaha Gülena in člani komisij na voliščih. Gülen je bil pred leti zaveznik Erdogana, nato pa je nenadoma postal njegov najhujši sovražnik, tudi zato, ker naj bi julija 2016 iz ZDA, kjer živi kot politični emigrant, poskušal izvesti državni udar, kar ta pridigar in zagovornik naprednega islama zanika.

Za Erdogana je poraz v Carigradu, ki je hrbtenica turškega gospodarstva in v katerem živi petina Turkov, toliko bolj boleč, ker je odraščal v enem od delavskih predelov velemesta in bil sam v letih 1994–1998 carigrajski župan, kar je zanj postala odskočna deska za prevzem oblasti v Turčiji leta 2003.