Okoli osem milijonov živalskih in rastlinskih vrst umira po stopnji, ki je večdeset- do večstokrat hitrejša kot v zadnjih desetih milijonih let, milijonu od njih pa trenutno grozi izumrtje. Zelo poenostavljeno bistvo poročila Združenih narodov (ZN) je, da človek uničuje okolje, od katerega je odvisen njegov obstoj. Uničevanje gozdov oziroma izginjanje habitatov, neposredna človeška raba rastlin in živali, zastrupljanje zraka in oceanov, plenjenje zemlje, podnebne spremembe, invazivne tujerodne vrste ter posredno še povečevanje števila ljudi na svetu in njihove sposobnosti trošenja so ključni dejavniki, ki vplivajo na izgubo vrst, s čimer ogrožajo obstoj 40 odstotkov dvoživk, tretjine koral na koralnih grebenih in četrtine sesalcev. Brez čiste vode, zraka in za obdelovanje primerne zemlje ljudje namreč ne morejo živeti. Če človeštvo ne bo ustavilo uničevanja narave, si bo (oziroma si je že) podpisalo smrtno sodbo.

Črno statistiko so strokovnjaki pred dnevi predstavili v poročilu Medvladne platforme za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES). 1800 strani dolgo poročilo, prvo tovrstno po letu 2005, je tri leta pripravljalo 145 vodilnih mednarodnih strokovnjakov iz 50 držav. Za poročilom, v katerem so se oprli na okoli 15.000 podatkov, stoji kar 130 držav in Združeni narodi (ZN). »Skoraj ni več kotička na svetu, ki ga človeška roka ne bi bistveno spremenila,« je za CNN komentirala soavtorica poročila in profesorica ekologije na univerzi v Cordobi Sandra Diaz.

V vode odvržemo 400 milijonov ton smeti na leto

Številke kažejo, da smo ljudje z obdelovanjem ali krčenjem od predindustrijskih časov spremenili kar tri četrtine vse zemlje na svetu, vplivali pa še na 66 odstotkov oceanov, podnebne spremembe imajo nevaren vpliv na kar polovico vseh ogroženih sesalcev ter četrtino vrst ptic, onesnaževanje voda s plastiko se je v zadnjih 40 letih podeseterilo – v reke in oceane odvržemo do 400 milijonov ton težkih kovin, strupenega blata in drugih odpadkov na leto.

Za ključne spremembe kljub črnogledim napovedim še ni prepozno. Če želimo ohraniti naravo, potrebujemo temeljite spremembe načina, na katerega proizvajamo in porabljamo skoraj vse, še posebno pa hrano, opozarjajo strokovnjaki. »Spodkopavamo temelje naših gospodarstev, načinov preživljanja, prehranske varnosti, zdravja in kakovosti življenja po svetu,« svari Robert Watson, predsedujoči zasedanju predstavnikov 132 držav, ter poudarja, da bo treba spremembe vpeljati tako na lokalni kot na globalni ravni, ključne pa bodo spremembe v mišljenju na politični in družbeni ravni. Specifičnih smernic za rešitev našega planeta poročilo ne podaja, izpostavi pa nekaj dejanj, ki se jim ne bo mogoče izogniti – zmanjšanje uživanja mesa, ustavitev izsekavanja gozdov v tropskih državah, zmanjšanje luksuzne potrošnje, ukinitev okolju škodljivih subvencij, sprejemanje koncepta nizke gospodarske rasti, uvajanje kvot za lovljenje rib…

Da človeštvo drvi proti prepadu, zadnja leta kaže več različnih študij. Mnogi strokovnjaki so lani opozarjali, da smo že vstopili v obdobje šestega množičnega izumiranja živalskih vrst. Razlog? Človek in njegov vpliv na okolje. Raziskava, objavljena v zborniku Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS), je pokazala, da smo od leta 1970 pa do danes z obličja Zemlje izbrisali 60 odstotkov vseh sesalcev, rib, ptic in plazilcev. Če bi za ravnovesje v naravi skrbela zgolj naravna selekcija, bi vrste izginjale od sto- do tisočkrat počasneje kot zdaj, ko jim pri tem pomagamo mi.