Danes že pokojni literat Tone Pavček je 8. maja leta 1989 pred nekajtisočglavo množico na Kongresnem trgu v Ljubljani na zborovanju, ki je bilo povezano s procesom proti Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiću in Franciju Zavrlu, t. i. četverici JBTZ, prebral Majniško deklaracijo. Z njo so opozicijske politične stranke, ki so jo spisale skupaj z Društvom slovenskih pisateljev, zahtevale suvereno državo slovenskega naroda.

V spomin na ta dogodek je predsednik republike Borut Pahor dopoldne pripravil sprejem, na pomen prelomnega zborovanja pa so opozorili tudi na srečanju v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Srečanje je potekalo na pobudo in v organizaciji Jožefa Školča, ki je leta 1989 predsedoval republiški konferenci Zveze socialistične mladine Slovenije (RK ZSMS).

Fokus zborovanja na četverici JBTZ

Majniška deklaracija je bila prebrana v okviru odprte seje RK ZSMS. Kot je povedal Školč, namreč tako Odbor za varstvo človekovih pravic, ki se je sprva imenoval Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, kot Univerzitetna konferenca ZSMS od mestnega sekretariata za notranje zadeve nista dobila dovoljenja za zborovanje. »Preprosto smo tvegali s tem, da bomo imeli pač sejo družbenopolitične organizacije in da vidimo, če si jo kdo upa prepovedati,« je dejal Školč in poudaril, da so predvsem iskali rešitev, kako bi izrazili svojo jezo in ogorčenje nad drugo aretacijo Janeza Janše.

Fokus zborovanja je bil po Školčevih besedah ves čas na četverici JBTZ in procesu proti njim in to je bil »tisti najmanjši skupni imenovalec, ki je povezoval zelo različne subjekte«. »V tem smislu smo na nek način reševali čast slovenske politike. Ljudje so bili s sodbo nezadovoljni, menili so, da je krivična, odbor je zahteval ponovitev poštenega sojenja,« je povedal Školč.

»Strah nas zares ni bilo, eventuelno nam bi stvari lahko spodletele, če bi prišlo do kakšne nekontrolirane provokacije. Organizator je vedno odgovoren za javni red in mir, množica je težko obvladljiva. Izkazalo pa se je, da so bili ti protesti v primerjavi s tistimi iz Srbije popolnoma drugačni. Nastopalo se je s pesmijo, recitacijo, ljudje so bolj mirno protestirali in zahtevali svoj prav,« je še dejal Školč.

Bavčar: Naša vztrajnost je pripomogla, da smo se izognili veliko stvarem

Odbor za varstvo človekovih pravic je takrat vodil Igor Bavčar, ki je prav tako nagovoril udeležence današnjega srečanja. Ti dogodki nas še danes opominjajo, kaj se da doseči z vztrajnostjo, je poudaril Bavčar.

»To je bil čustveno nabit in nepredvidljiv čas, poln neke realne, a pogosto tudi namišljene nevarnosti in dezinoformacij. Šele po poznejšem odkrivanju dokumentov vidimo, čemu vse smo se izognili. Pripravljen je bil nov val aretacij, z imeni in priimki. Verjetno je naš angažma takrat preprečil, da se to ni zgodilo. Po drugi strani pa je bil to čas izjemnega entuziazma, med seboj pa so sodelovali nazorsko, politično in ideološko popolnoma različna združenja in ljudje, kar je bila posebna vrednota. Ponovila se je le še enkrat leta 1990, neposredno po oz. ob osamosvojitvi,« je dejal Bavčar.

Bavčar, ki sicer trenutno prestaja zaporno kazen zaradi pranja denarja pri preprodaji delnic Istrabenza, je, kot je še povedal, zadovoljen s tem, kar je prinesla Majniška deklaracija, ni pa zadovoljen »z vsem, kar ga je zadelo«. »In proti temu se še borim,« je dodal.