Odbor je v odprtem pismu predsedniku Borutu Pahorju, premierju Marjanu Šarcu, predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu, predsedniku državnega sveta Alojzu Kovšci ter vsem poslancem in državnim svetnikom zapisal, da je takšno ravnanje za njih nedopustno.
Kot so pojasnili, je mariborsko okrožno sodišče februarja letos v enem od sodnih postopkov zoper nekdanjega mariborskega župana v zadevi Lutkovno gledališče zaslišalo tamkajšnjega sodnika Janeza Žirovnika, ki mu Kangler sicer že leta očita pristranskost zaradi njunih domnevnih sporov še iz časov, ko je bil sam član parlamentarne komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb, Žirovnik pa namestnik direktorja Sove.
Ker slednji po mnenju Kanglerja na zaslišanju ni govoril resnice oziroma se podrobnosti konfliktov med njima ni spomnil, je aktualni predsednik zunajparlamentarne stranke NLS 16. aprila komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb zaprosil za dokument iz leta 2002, iz katerega so razvidne okoliščine njunega konflikta. V njem naj bi Sova komisiji pojasnila okoliščine konflikta, ki se je zgodil na mariborski izpostavi Sove med takratnimi člani parlamentarne komisije Kanglerjem, Jožefom Jerovškom in Rudijem Mogetom ter Sovo.
Kangler je namesto dokumentov 23. aprila prejel obvestilo komisije, da je Sova ta dokument 6. marca letos označila s stopnjo tajno oziroma s stopnjo zaupno.
V odboru Šarca sprašujejo, zakaj Sova dokumenta dokumenta kot zaupnega ni označila že prej
V Odboru 2015 zato v javnem pismu sprašujejo predsednika vlade Marjana Šarca, kako je mogoče, da se Sova, ki neposredno za svoje delo odgovarja prav njemu, vmeša v Kanglerjev sodni postopek. Po njihovem je tudi nedopustno, da je omenjeni dokument šele po sedemnajstih letih označila s stopnjo zaupno.
V odboru se zato sprašujejo, zakaj Sova tega ni storila že prej in ali ni bil osnovni namen takšnega dejanja samo to, da Kanglerju preprečijo na sodišču dokazati svoj prav. Po njihovem je s tem Sova le zaščitila Žirovnika, kar naj bi kazalo, da je ta še vedno v stikih z obveščevalci.
Ker je Sova Kanglerja prehitela in pred njim dokument po toliko letih označila z oznako zaupno, se v odboru tudi sprašujejo, ali morda Sova spremlja njegove telekomunikacijske naprave, saj je o svojih namerah, da bo ta dokument pridobil iz državnega zbora, predhodno obvestil le odbor in nekaj ljudi preko različnih komunikacijskih načinov.
V odboru so zato komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb pozvali, da na svoji prvi redni oziroma izredni seji obravnava razloge, ki so privedli Sovo, da je po 17 letih dokument, ki naj bi razbremenjeval Kanglerja, označila s stopnjo zaupno. Pahorja, Šarca, Židana in Kovšco so ob tem pozvali da spregovorijo o delu Sove ter naredijo vse, da do zlorab te službe v prihodnje ne bi več prihajalo.
