V ZDA so v minulem borznem tednu podjetja pospešeno objavljala poslovne rezultate; v prihodnjih tednih se bodo objave počasi pomaknile v sklepno fazo. Po podatkih družbe Thomson Reuters je samo v preteklem tednu poslovne rezultate objavilo kar 163 podjetij osrednjega ameriškega indeksa S&P 500. Do zdaj je za prvo četrtletje leta 2019 o rezultatih poročalo 78 odstotkov podjetij omenjenega indeksa, od tega jih je 76 odstotkov preseglo pričakovanja. Po podatkih FactSeta so podjetja v povprečju presegla predvidevanja analitikov glede dobička na delnico za 5,6 odstotka.
V poplavi objav je v torek rezultate objavil tehnološki gigant Apple in z njimi pozitivno presenetil vlagatelje. Ti so se osredotočili predvsem na dobro poslovanje podjetja v segmentu storitev, ki vključuje produkte, kot so iCloud, Apple Music in AppleCare. Podjetje je v omenjenem segmentu ustvarilo 11,45 milijarde ameriških dolarjev prihodkov, kar je 16 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, ter hkrati podalo tudi optimistično napoved za drugo četrtletje. Cena delnice je po objavi poskočila za skoraj 5 odstotkov, v letošnjem letu pa že za več kot 37 odstotkov (merjeno v evrih). Nekoliko slabše rezultate je objavila družba Alphabet. Ta je sicer objavila rast dobička, ki je presegel pričakovanja, vendar pa je v preteklem četrtletju ustvarila milijardo dolarjev manj prihodkov od pričakovanj, kar je razočaralo vlagatelje. Cena delnice je po objavi upadla za 7,8 odstotka. V četrtek je na borznem parketu odmevala tudi novica, da je slavni orakelj iz Omahe, Warren Buffett, potrdil, da je njegova družba Berkshire Hathaway kupovala delnice spletnega velikana Amazon. Po objavi novice je tečaj delnice poskočil za dobre 3 odstotke. V Evropi so med drugimi poslovne rezultate sporočile tudi največje bančne družbe. Pozitivno presenečenje je pripravil bančni velikan s sedežem v Londonu, HSBC. V prvem četrtletju je banka ustvarila za 30,7 odstotka več dobička (pred davki) kot v enakem obdobju lani. Vlagatelji so rezultate pozitivno sprejeli, saj je cena delnice po objavi poskočila za slabe 3 odstotke. Pravo razočaranje pa je prišlo iz Danske bank. Po škandalu zaradi pranja denarja je slednja objavila za 39 odstotkov nižji dobiček kot v enakem obdobju lani in znižala napoved za poslovanje v letu 2019. Cena delnice je po objavi rezultatov upadla za skoraj 10 odstotkov. Panevropski indeks Stoxx 600 je praznični teden na stari celini zaključil nespremenjeno.
Onkraj luže so vlagatelji z budnim očesom spremljali tudi zasedanje odbora FOMC. Ameriški centralni bankirji so v sredo odločili, da ohranijo kratkoročno obrestno mero na trenutnih ravneh (med 2,25 in 2,50 odstotka), kar je bilo skladno s pričakovanji. Na tiskovni konferenci je predsednik FED Jerome Powell dejal, da se trenutna nižja inflacija lahko izkaže le za »prehodno« in da centralna banka trenutno ne vidi nobenega prepričljivega razloga za premik obrestnih mer v eno ali drugo smer. S tem je nekoliko umiril pričakovanja nekaterih borznih udeležencev, ki še pričakujejo znižanje obrestnih mer. Potrditev, da FED trenutno ni treba dodatno spodbujati rast ameriškega gospodarstva, je prišla že v petek. Ameriški delodajalci so namreč aprila ustvarili 263.000 novih zaposlitev, kar je precej nad pričakovanji. Raven plač se je rahlo povišala, stopnja brezposelnosti pa se je znižala na najnižje ravni od decembra 1969 in trenutno znaša 3,6 odstotka. Za primerjavo: aprila 2009, torej pred 10 leti, ko je kriza dosegla dno, je stopnja ameriške brezposelnosti znašala 9 odstotkov.
