Mnogi se radi s svojim štirinožnim kosmatim družinskim članom, sploh ob lepem in suhem vremenu, odpravijo v naravo. Gozd je posebno priljubljen za pobeg od vsakdana. Tako kot v urbano okolje tudi v gozd sodijo le dobro vzgojeni in socializirani psi. Kajti ne glede na to, kako dobro imate vzgojenega psa (ali le mislite, da ga imate), četudi ste povsem prepričani, da sta s psom usvojila odpoklic, je lastnik psa vedno dolžan poskrbeti za to, da pes ne bo motil okolice in da ta zanjo ni nevaren. Sem sodi tudi preganjanje divjadi.
Mladičev divjih živali se ne dotikamo
Kot opozarjajo v Lovski zvezi Slovenije, se med sprehodom po gozdu vedno držimo označenih poti. Na svojo prisotnost opozorimo z nekoliko glasnejšo hojo in govorjenjem, da se nam živali lahko umaknejo. »Vse obiskovalce narave želimo opozoriti, da so prostoživeče živali v obdobju, ko imajo mladiče, še posebno občutljive. Medtem ko iščejo hrano, mladiče pustijo same. Mladičem se ne približujemo in jih ne hranimo. Srne denimo mladiče odložijo v visoko travo ali drugo kritje,« je povedala Urša Kmetec, predstavnica za odnose z javnostmi pri omenjeni zvezi, in dodala: »Srnin mladič je v tem času brez izrazitega vonja in tako večinoma varen pred plenilci in psi. Kljub opozorilom so mnogi še vedno prepričani, da so mladiči izgubljeni. Tudi če jih želijo pozneje vrniti v naravo, jih zaradi vonja po ljudeh mnoge mame ne sprejmejo več. Podoben primer je bil pred kratkim v Prekmurju, ko so otroci v gozdu našli šakalja mladiča. Poskus njune vrnitve v naravo ni bil uspešen.«
Pes naj bo na povodcu
V Lovski zvezi Slovenije spomladi, ko ima veliko živali mladiče (srnjad in jelenjad koti maja ali junija, divji prašič marca ali maja, medved od konca decembra do začetka februarja…), odsvetujejo sprehajanje s psom po gozdu. »Psa moramo imeti vedno na povodcu, ne le zato, ker tako predpisuje zakon, ampak ker lahko spuščen pes preganja divjad. Ob srečanju z medvedom bo pes, ki ni na povodcu, zbežal h gospodarju in medveda pripeljal neposredno k nam. Opozarjamo tudi na kolesarje, ki so hitri in tihi, s tem pa medveda ne opozorijo nase in ga lahko presenetijo.«
Pri medvedih je pogost poskus strašilnega napada, kar pomeni, da želijo človeka, ki je zanje vsiljivec, sprva le pregnati. To pogosto naredi tudi medvedka, ki vodi mladiča. Nevarno pa je, kadar se človek znajde med medvedko in mladiči. Takrat medvedka meni, da so njeni mladiči ogroženi, in sledi pravi napad. Pogosti so primeri, ko so medvedji mladiči varno na drevesu, kamor radi splezajo, človek pa stoji pod drevesom in jih ne vidi. Pri tem prekine vez med mamo in mladiči. To je lahko nevarna situacija za napad. »Maja in junija se medvedke začnejo pariti, zato odženejo lanske mladiče, da jih samci ne poškodujejo. Mladiči se morajo znajti sami in se pri tem lahko zelo približajo človeku. Ob morebitnem srečanju z medvedom bodimo umirjeni – umikamo se počasi in ritensko, ne obrnemo mu hrbta. Ne pobegnemo, ker bi nam v tem primeru verjetno sledil,« še svetujejo.
Precej manj možnosti je, da boste med sprehodom po gozdu naleteli na divje svinje. Te se skrivajo v gostem kritju, hranijo se ponoči, zato so možnosti, da nanje naletimo podnevi, zelo majhne. »V zadnjih 10 letih ni bil prijavljen niti en napad divje svinje na človeka. Napadalne bi lahko bile, če bi naleteli na gnezdo z majhnimi mladiči. V takšnem primeru se počasi umaknemo,« še svetuje Urša Kmetec.
