Na današnjem nadaljevanju sojenja dr. Michelu Stephanu je predsednica sodnega senata Sinja Božičnik približno štiri ure in pol pregledovala in prebirala še zadnje dokaze, ki so se nabrali v nekaj tisoč strani obsežnem sodnem spisu in jih poroti še ni predstavila. Med drugim je pokazala list papirja, na katerem je bila nalepljena fotografija dr. Janeza Plavca – Stephan naj bi jo jeseni 2017 izročil Iračanu Aliju H. R. R., da bi vedel, koga mora ustreliti. Pokazala je tudi zasežene zemljevide določenih delov Ljubljane in zemljevid prog avtobusov ljubljanskega potniškega prometa. Pa obrazno masko, ki naj bi si jo po Stephanovem naročilu nadel, da ga žrtev ne bi videla, kup rokavic iz lateksa in gospodinjska čistila, s pomočjo katerih naj bi strelec za seboj zabrisal sledi. V kuvertah z zaseženimi predmeti sta bila tudi zasežena pištola in dušilec, a sodnica, ki je sicer odprla domala vsako ovojnico, orožja ni potegnila na plano.

Še zadnji predlogi obrambe

Stephan sicer že vse od prijetja zanika, da bi Aliju H. R. R. pred poldrugim letom ponujal 25.000 evrov za uboj nekdanjega sodelavca na Kemijskem inštitutu Plavca. Tožilka Petra Vugrinec pa vztraja, da je želel njegovo likvidacijo. V njem naj bi videl krivca, da se po prekinitvi pogodbe o zaposlitvi konec leta 2010 ni več mogel vrniti v službo na inštitut in da mu je bil še vedno prepovedan vstop vanj. Vugrinčeva je sicer na predzadnji glavni obravnavi obtožbo spremenila iz napeljevanja k umoru v napeljevanje k uboju, češ da za prvo ni dovolj trdnih dokazov. Kar pomeni, da Stephanu ne grozi več najmanj 15 oziroma do 30 let zapora, pač pa od pet do 15 let.

Zagovornik Gorazd Fišer je imel danes še nekaj dokaznih predlogov. Ker ni bil zadovoljen s prevodom skrivaj posnetih pogovorov med Stephanom in Alijem H. R. R. (prevedel jih je sodni tolmač Majed Saleh), je predlagal drugega tolmača iz tujine, da ne bo »okužen z medijsko razvpitostjo zadeve«. Stephan trdi, da je posnetke pogovorov policija v določenih delih priredila. Obramba je glede tega za strokovno pomoč prosila specializirano družbo iz Velike Britanije, vendar bi ta potrebovala napravo, s katero so bili pogovori posneti. Fišer je zato predlagal, naj jo policija preda sodišču ali vsaj sporoči podatke o njej. Prav tako si je zaželel policijsko poročilo o tem, kako je bil posnetek s te naprave presnet na DVD. In še zadnji odvetnikov predlog: enega od pogovorov je Ali H. R. R. posnel na svoj telefon, ki pa mu je bil, kot je povedal na sodišču, pozneje ukraden oziroma ga je izgubil. To je, kot je zatrdil, prijavil tudi na policiji. Da bi preveril verodostojnost priče, je odvetnik predlagal, naj sodišče preveri, ali se je ta prijava res zgodila in kdaj.

Zrelo za razsojo

Tožilka je nasprotovala vsem tem predlogom. Tolmač je po njeni oceni ustrezno odgovoril na vse pripombe obtoženega. Kot je poudarila, so tolmači zavezani delati po pravilih in zato niti ne morejo biti »medijsko okuženi«. Kar zadeva posnetke pogovorov, je za enega dejala, da obramba nikoli ni jasno povedala, kako natančno naj bi bil prirejen. Za drugega pa prirejanja do zdaj sploh ni omenjala. Podatki o napravi za snemanje pa v tem postopku niso potrebni, niti jih od policije ni mogoče zahtevati, ker jo uporablja ob prikritih preiskovalnih ukrepih, je menila.

Senat je po več kot enournem posvetovanju vse dokazne predloge zavrnil. Po eni strani jih je Božičnikova ocenila kot prepozne, po drugi pa kot nepotrebne, češ da je dejansko stanje že v tolikšni meri razjasnjeno, da je primer zrel za razsojo. Dokazni postopek je torej zaključen, končne besede in sodba pa sledijo 13. maja.