Maja Kristan si je delovne izkušnje začela pridobivati med študijem arhitekture v Ljubljani, ko je opravljala delovno prakso. Po diplomi na fakulteti za arhitekturo je delala v projektivnem biroju v timu z arhitektko in gradbenikom, kjer je pridobila veliko uporabnega znanja. Tega je izpopolnjevala v službi pri »popotresni obnovi«, kjer je začela delati leta 2004. V strokovni ekipi s statikom je na objektih do podrobnosti spoznala razliko med vsebino gradbenih dovoljenj in dejanskim stanjem na objektih. Maja Kristan je povedala: »Prav iz tega obdobja črpam veliko informacij, kako se z investitorji pogovarjati v fazi načrtovanja o resnično pomembnih elementih stavbe, ki so odločilni pri izvedbi.«

Od načrtovanja kuhinj do projektov za individualne hiše

Zatem se je odločila za samostojno pot, ki ji daje potrebno svobodo pri delu in v življenju, ter ustanovila studio v Tolminu. Za njo so projekti zelo različnih meril in vsebin, od načrtovanja kuhinj do projektov za individualne hiše, od projektiranja poslovnih prostorov do stanovanjskih blokov. Načrtuje tudi ureditve zunanjih površin, kot so tematske poti, otroška igrišča, parkirišča, vaški trgi. Specifično okolje ji je prineslo naloge na področju kmetijsko-gospodarskih objektov, od teh večino na planinah: planinski stani, hlevi, sirarne… V Tolminu je s sodelavci v duhu trajnostnega pristopa od ideje do izvedbe zasnovala več ekoloških otokov, kar je še vedno redka zgodba v lokalnem okolju.

Maja Kristan je ekologinja po duši, zanjo je »trajnostni razvoj« nekaj povsem vsakdanjega in – naravnega. Je članica društva Ajda Posočje in se tudi pri pridelavi hrane na njivi trudi delovati po načelih biodinamičnega gospodarjenja. Z veseljem sodeluje z izvajanjem delavnic v vrtcu in v varstveno-delovnem centru v Tolminu. Na tolminski osnovni šoli Franceta Bevka in v podružničnih enotah v Volčah in na Kamnem organizira delavnice v povezavi z ekologijo, arhitekturo, gradnjo, matematiko in biodinamičnim vrtnarjenjem, izpeljali so projekt izdelave torb iz recikliranih plastičnih vrečk. Za Majo Kristan je največji izziv združiti strokovnost, ustvarjalnost in spoštljivost do narave.

Arhitektko zanima predvsem stopnja zavedanja lokalnega prebivalstva, kaj imamo, kako naj s tem ravnamo in kako skrbimo za nadaljnji razvoj.

Prenova dvesto let stare gradnje

Kristanova je sodelovala z ekipo arhitektov, kjer so preverjali možnosti aktivnejšega vnosa trajnostnosti v celoten proces urejanja prostora na območju od Idrije do Bovca. Znanje s tega področja je uspešno uporabila pri prijavljanju projekta na natečaj CA 2015 – gre za primer trajnostnega pristopa prenove 200-letne arhitekture in ohranjanja tradicionalnega postopka sirarjenja na planini Laška seč.

Na natečaju Constructive Alps 2015 je ekipa za projekt Obnova planine Laška seč prejela posebno priznanje, projekt je tudi med tridesetimi izbranimi presežki razstave Slovenska alpska arhitektura 2008–2018. Planina Laška seč je gostila obisk zveznega urada za prostorski razvoj iz Švice ter ekipo z slovenskega ministrstva za okolje in prostor; obiskovalci od vsepovsod na planini izražajo misli o lepem v presežnikih. Maja Kristan: »Izkazalo se je, kakšen princip vedno prinese dober rezultat, ne glede na trenutno modnost izraza trajnostnost – treba je slediti zdravi stari kmečki pameti, upoštevati stroko in se medsebojno spoštovati pri projektu od ideje do zaključka.«

Arhitektka se zaveda, da je v našem okolju problematično šibko zavedanje vrednot naravnega in lokalnega okolja, arhitekturne identitete, poznavanja nekaterih arhitekturnih elementov…, zaradi česar je treba nenehno in vztrajno poudarjati pomen navezovanja na lokalno okolje. Za izpeljavo kakovostnih projektov avtorica veliko vloži v odnos z investitorjem za nadgrajevanje delovanja v smeri sonaravnosti in daje velik pomen sodelovanju z naročnikom: »Moje delo dobi smisel v trenutku, ko investitor razume strokovno rešitev in z njenim sprejetjem preseže svoje okvire. Tako dobiva oba dragoceno izkušnjo, ki je temelj za uspešno nadaljnje načrtovanje. Ne investitor ne arhitekt v resnici ne vesta vnaprej, kam ju bo arhitekturno popotovanje pri projektu popeljalo. Kakovostne rešitve so poseben dar, ki se lahko zgodijo samo v medsebojnem zaupanju.«

Na pašnih planinskih objektih na območju Triglavskega narodnega parka vedno sodeluje z zavodom za varstvo kulturne dediščine – z obema zelo uspešno. V zadnjih sto letih so pašne planinske objekte domačini le krpali in so danes potrebni celovitih strokovnih prenov. Na prenovo vplivajo predvsem spremenjene potrebe in zahteve pri soočanju tradicije in sodobnih standardov sirarjenja v zahtevnih razmerah gorskih pašnikov in planin slovenskih Alp. Prenove planin danes pomenijo velik časovni preskok (tudi 200-letni) iz trenutnega stanja objekta v novo in so pravi izziv za vsakega vpletenega v tem procesu, od lastnikov, projektantov do vseh pristojnih služb.