Po januarskem obisku v Panami, februarskem prihodu v Abu Dabi in marčevskem obisku Maroka je papež Frančišek prispel na dvodnevni obisk v Bolgarijo, od koder bo v torek odšel še v Severno Makedonijo. Konec maja in v začetku junija pa naj bi obiskal Romunijo.
To bo sploh prvi obisk kakšnega papeža v Makedoniji, medtem ko je Bolgarijo leta 2002 obiskal papež Janez Pavel II., potem ko naj bi leta 1981 nekdanja bolgarska prosovjetska tajna služba organizirala atentat nanj. Sami Bolgari pa so ponosni, da je pri njih v letih 1925–1934 kot nuncij služboval »bolgarski papež« Angelo Roncalli, ki je tik pred smrtjo leta 1962 kot Janez XXIII. s sklicem drugega vatikanskega koncila sprožil pravo revolucijo v katoliški cerkvi.
Bolgarski patriarh zavrača dialog
Na sofijskem letališču je Frančiška, ki hoče s poudarjanjem ekumenizma in humanističnega krščanstva ter z nasprotovanjem cerkveni okostenelosti razvijati koncilskega duha, sprejel premier Bojko Borisov, nekdanji komunist, ki danes vodi konservativno populistično stranko GERB.
Glavni namen papeževega obiska v Bolgariji in Severni Makedoniji je izboljšati odnose s pravoslavno cerkvijo in zaceliti rane razkola iz leta 1054, ko se je krščanstvo razdelilo na dve ločeni cerkvi. Vendar je z ekumenskega stališča prav Bolgarija, kjer je 80 odstotkov prebivalcev pravoslavne vere, eden najtrših orehov, saj njen patriarh Neofit povsem zavrača dialog z Vatikanom. Njena sveta sinoda ne le poudarja, da so Frančiška povabile državne oblasti, ampak tudi zavrača vsake skupne molitve ali verske svečanosti ob papeževem obisku. Tako se pravoslavni dostojanstveniki jutri ne bodo udeležili medverskega srečanja, na katerem pa bo sofijski imam.
Zlasti današnji dan je bil za papeža Frančiška težak, saj je po pogovorih s patriarhom in predstavniki svete sinode sam odšel v sofijsko pravoslavno katedralo Aleksandra Nevskega, kjer je molil k Cirilu in Metodu, »slovanskima apostoloma«. Gre za solunska brata, po rodu Grka, ki ju je v 9. stoletju carigrajski patriarh poslal na današnjo Češko pokristjanjevat v slovanskem jeziku. Njuno bogoslužje v slovanskem jeziku, ki se je nadaljevalo v državi kneza Koclja na današnjem Madžarskem – pozneje pa je postalo pomembno zlasti za pravoslavne Slovane – je navdušeno podprl tedanji papež Hadrijan II.
V muzej matere Tereze
Papež Frančišek, ki je svetovne vlade pozval, naj gradijo mostove in ne zidov, prav tako ne more biti vesel, da Bolgarija, ki meji na Turčijo, na »nečloveški način ravna z migranti«. Vsaj tako trdita francoska odvetnika Olfa Ouled in Clément Père, ki sta se zato s tožbo obrnila na evropske institucije. Jutri, drugi dan obiska – tri tedne pred evropskimi volitvami, na katerih se obeta zmaga protimigrantskim strankam – bo papež obiskal begunski center v nekdanji šoli na obrobju Sofije. Leta 2015 je po uradnih podatkih oblasti za azil v Bolgariji zaprosilo 20.000 ljudi, lani samo še 2500. Po drugi strani se je v zadnjih dvajsetih letih iz Bolgarije, ki ima zelo nizko nataliteto, izselila skoraj četrtina ljudi.
V torek zjutraj bo papež z letalom prispel v Skopje, kjer naj bi se izognil srečanju z vodstvom makedonske pravoslavne cerkve, ki je druge pravoslavne cerkve ne priznavajo, zlasti ne srbska, potem ko se je leta 1967 s Titovim »blagoslovom« odcepila od srbske. Obiskal pa naj bi muzej nobelovke, matere Tereze. To izjemno redovnico albanskega rodu, ki je pomagala najubožnejšim prebivalcem revne Kalkute ter jim ob vsej njihovi bedi skušala povrniti človeško dostojanstvo, je leta 2016 Frančišek razglasil za svetnico. Pred odhodom v Rim bo v torek popoldne v Makedoniji še obhajal ekumensko mašo.
