V vasi Hrtkovci, kjer živi hrvaška manjšina, je imel Šešelj 6. maja 1992 hujskaški govor, v katerem je pozival k deportaciji vojvodinskih Hrvatov, zaradi katerega je bil nato na sodišču v Haagu obsojen na deset let zapora.

Na kongresu, ki ga je stranka pripravila dva dneva pred obletnico spornega Šešljevega govora, je bil danes pričakovano znova izvoljen za vodjo stranke. Kongresa se je udeležilo okoli 400 delegatov iz vse Srbije, potekal pa je v šotoru na vrtu hiše, ki jo je Šešelj kupil lani, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Zanika, da je storil zločin

V nastopu je Šešelj zagotovil, da ideologija radikalne stranke ostaja nespremenjena in zanikal, da bi z govorom leta 1992 storil zločin. Zanikal je tudi, da bi v času vojne na območju nekdanje Jugoslavije iz vasi deportirali Hrvate, češ da so vsi, ki so odšli, zamenjali svoje premoženje.

Zavzel se je tudi, da bi v Srbiji uvedli kazen dosmrtnega zapora za vse, ki poboj več kot 8000 Bošnjakov v Srebrenici v BiH leta 1995 označujejo za genocid. Kot genocid je ta zločin, ki so ga storile sile bosanskih Srbov, opredeljen po mednarodnem pravu, v Srbiji pa ga kot takšnega še vedno ne priznavajo.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je danes na twitterju obsodila dejstvo, da srbska država v letu 2019 dovoli v vasi Hrtkovci zbiranje ljudi, ki so v njej izvajali pregon Hrvatov. Na twitterju je ocenila, da se s tem "na kraju zločina norčujejo iz žrtev" in to označila kot "civilizacijski poraz za družbo, nesprejemljiv zgodovinski revizionizem in rehabilitacijo politike, za katero ni mesta v sodobni Evropi".

Spomnila je, da je v 90. letih prejšnjega stoletja moralo več deset tisoč Hrvatov oditi s svojih domov zaradi "velikosrbskega pregona in delovanja obsojenega vojnega zločinca Vojislava Šešlja in njegovih somišljenikov".

Srbija se ne odziva

Že v petek je Demokratska zveza Hrvatov v Vojvodini od državnih organov Srbije zahtevala, da prepovejo kongres radikalne stranke v vasi, ker gre za provokacijo. Prepoved kongresa je zahtevalo tudi več nevladnih organizacij in društev. Uradnega odziva oblasti na zahteve ni bilo.

Pritožbeni senat Mehanizma za mednarodna kazenska sodišča v Haagu, naslednika Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, je aprila lani Šešlja obsodil na deset let zapora zaradi zločinov proti človečnosti. Razsodil je, da je zaradi svojega hujskaškega govora v Hrtkovcih maja 1992 odgovoren za pregon in deportacijo vojvodinskih Hrvatov. Šešlju sicer ni bilo treba v zapor, saj je to kazen že odslužil v haaškem priporu. Sedaj je poslanec v srbskem parlamentu.