78,9 % povprečja Evropske unije znaša kupna moč slovenskega prebivalstva. Po krizi so se plače realno zvišale predvsem nižje izobraženim, višje izobraženi pa prejemajo manj kot leta 2008.
82 % povprečja EU dosega produktivnost slovenskega gospodarstva. To je za dve odstotni točki manj od vrha, doseženega v predkriznem letu 2008.
39,8 % slovenskih podjetij je inovacijsko aktivnih, kar državo uvrša med deset najslabših članic EU.
17,1 % prebivalcev Slovenije živi v tveganju socialne izključenosti in revščine, s čimer smo med najboljšimi v Evropi. Položaj se je sicer po krizi izboljšal samo med starejšimi, ki pa ostajajo najbolj izpostavljena skupina.
72,5 % mladih dela v začasnih zaposlitvah, s čimer zaostajamo samo za Španijo. K temu prispeva študentsko delo, ki ga druge države ne poznajo v takšni obliki, a tudi nasploh je v Sloveniji začasnih in prekarnih zaposlitev razmeroma veliko.
42,7 % starih med 55 in 64 let je delovno aktivnih. Prehiteli smo samo Hrvaško, Luksemburg in Grčijo.
12,7 % denarja za zdravstvo plačamo neposredno iz žepa, kar je malo v primerjavi z drugimi državami EU.
23 let življenja z zdravstvenimi težavami lahko pričakuje prebivalec Slovenije; bolj črnogleda so samo pričakovanja prebivalcev Avstrije. Po skupni dolžini življenja (81 let) Slovenija ni med slabšimi državami, a zdravih let lahko pričakujemo razmeroma malo.
Najboljši v Evropi smo po kakovosti vodotokov. Organsko onesnaževanje se je zmanjšalo zaradi precejšnjega izboljšanja obdelave odpadnih voda in opuščanja gospodarskih aktivnosti, ki so z odpadnimi vodami onesnaževale vodotoke.
38 % območij v Sloveniji je zavarovanih, kar je največji delež med članicami EU.
