Makedonci bodo v nedeljo v drugem krogu volili predsednika države. Čeprav ta nima velikih pristojnosti, so volitve pomembne, tudi kot merjenje moči med vladno socialdemokratsko levo sredino in opozicijsko nacionalistično desnico oziroma med privrženci grško-makedonskega sporazuma in njegovimi nasprotniki.
Lanski sporazum med Skopjem in Atenami o novem imenu države Severna Makedonija, s katerim se je končala grška blokada makedonske poti v Nato in EU, je sprožil val navdušenja med zahodnimi diplomati, ne pa tudi med prebivalci Makedonije, ki jih spričo revščine bolj kot medsosedski odnosi in ime države zanima, ali bodo imeli kaj za v lonec.
Odločilni bodo glasovi albanske manjšine
Vsekakor bo boj med 56-letnim predsedniškim kandidatom socialdemokratov Stevom Pendarovskim in 62-letno kandidatko nacionalistične desnice Gordano Siljanovsko Davkovo v nedeljo hud. Pendarovski, ki je profesor mednarodnih odnosov na skopski ameriški univerzi, je v prvem krogu dobil 42,81 odstotka glasov, Siljanovska Davkova, ki je univerzitetna profesorica ustavnega prava, pa 42,25 odstotka.
Kdor koli bo zmagal, pa ne bo nujno nasledil dosedanjega predsednika Gjorga Ivanova, nacionalista in velikega nasprotnika novega imena države, ki se po dveh mandatih ni več mogel potegovati za položaj. Zmagovalec volitev bo namreč postal predsednik Makedonije pod pogojem, da bo volilna udeležba vsaj 40-odstotna. Potem ko je v prvem krogu 21. aprila glasovalo samo 41,67 odstotka od 1,8 milijona volilnih upravičencev, je zdaj vse odvisno od albanske manjšine, ki predstavlja četrtino od 2,1 milijona prebivalcev države. Kandidat albanske manjšine Blerim Reka je v prvem krogu dobil 10,6 odstotka, in če njegovi volivci tokrat ne bodo prišli na volišča, bo predsednik Makedonije še naprej ostal Ivanov. To pa bi lahko privedlo do notranjepolitične krize in predčasnih parlamentarnih volitev. Kar 400.000 Makedoncev s seznama volilnih upravičencev sicer ne živi v domovini in bodo zato težko glasovali.
V igri je tudi usoda vstopanja v Evropsko unijo in Nato
Volilna udeležba pa bo verjetno nizka predvsem zato, ker državljani te nekdanje najrevnejše jugoslovanske republike ne zaupajo več politikom in imajo dovolj njihove demagogije, korupcije, nepotizma pa tudi gospodarske zaostalosti in stagnacije. Brezposelnost dosega 20 odstotkov, povprečna plača je 400 evrov, mladi pa se množično izseljujejo.
Pendarovski, ki ga podpirajo tudi manjšine (manj Albanci, zato pa Srbi, Turki, Vlahi, Romi…), obljublja, da bo njegova zmaga državi omogočila vstop v evroatlantske povezave. Menda bo Severna Makedonija decembra letos postala 30. polnopravna članica Nata, junija pa bodo voditelji članic EU razpravljali o tem, kdaj začeti pristopna pogajanja. Oboja vrata pa bi se lahko zaprla, če predsedniške volitve ne bodo uspele, če se jih torej ne bo udeležilo vsaj 40 odstotkov volilnih upravičencev.
Problem je, ker bi v tem primeru na oblasti ostal dosedanji predsednik Ivanov, ki je leta 2016 ustavil preiskave tožilstva proti več politikom, osumljenim volilnih prevar, vpletanja v delo pravosodja, korupcije in izsiljevanja. Prišlo je do množičnih demonstracij. Na parlamentarnih volitvah leta 2017 so socialdemokrati premagali VMRO-DPMNE in prevzeli oblast. Njihova zmaga še na predsedniških volitvah s Pendarovskim bi ta proces političnih sprememb zaključila.
