Po letu in pol gradbenih del je novomeški Glavni trg pripravljen na slavnostno odprtje, ki bo 10. maja. Po besedah župana Gregorja Macedonija prenovljena podoba »ohranja zgodovinskost, poudarja veliko površino trga, hkrati pa ponuja lep javni prostor za druženje in prireditve, prilagojen današnjemu času«.
Vrednost obnove, ki je obsegala tudi celovito prenovo podzemnega infrastrukturnega omrežja, je skoraj sedem milijonov evrov, od tega bo okoli 4,5 milijona evrov kohezijskega denarja. »Gre za osrednji prostor dolenjske regije. Z obnovo simbolično poudarjamo tudi razvojni potencial in uspešnost našega izvozno usmerjenega gospodarstva,« je dejal Macedoni, ob tem pa spomnil na nedavno priznanje Novemu mestu za razvojno najprodornejšo občino.
Od glasbe do Noči nakupov
Prihodnji petek se bo dogajanje na Glavnem trgu začelo že dopoldne z nastopi malčkov iz obeh največjih novomeških vrtcev, v Dolenjskem muzeju bodo na ogled najdbe, ki so jih v starem mestnem jedru odkrili med tokratno prenovo, glavnina dogajanja pa se obeta zvečer z nastopom mešanega pevskega zbora Pomlad ter pihalnega orkestra Krka, ki bosta združila moči s priznanimi novomeškimi glasbenimi skupinami, kot so Dan D, DMP, Generator, Rudolfovo in Županova torta. Za obogatitev programa bodo z Nočjo nakupov poskrbeli tudi trgovci, gostinci in drugi ponudniki, ki delujejo na Glavnem trgu.
Novomeško staro mestno jedro je zadnjo večjo prenovo doživelo v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja po zamisli arhitekta in konservatorja Marjana Mušiča. Kot je v lanski decembrski reviji Rast zapisal Tomaž Golob, soavtor konservatorskega načrta za sedanjo prenovo, je Mušič že pred drugo svetovno vojno opozarjal na potrebo po »spoštljivem poseganju v mestno jedro«, pa tudi na vprašanje hitro rastočega tranzitnega prometa skozi mestno središče.
Pešec je bil potisnjen na rob trga
Osrednji mestni trg je imel do Mušičeve prenove dvojno namembnost, piše Golob. »Po njem je potekal lokalni in tranzitni promet, obenem pa je bil odprt manifestacijski prostor za izkazovanje in utrjevanje verskih, državljanskih in meščanskih vrednot.« Toda Mušič po Golobovih besedah še zdaleč ni imel prostih rok pri prenovi mesta, lokalna oblast je namreč vztrajala pri ohranjanju osrednje prometnice skozi mestno jedro in vzpostavitvijo čim večjega števila parkirnih prostorov. »Arhitekturno dovršene rešitve z visoko likovno izraznostjo so se sčasoma utopile v avtomobilski pločevini. Pešec je postopoma izgubil domovinsko pravico zadrževanja na Glavnem trgu, še več, dobesedno je bil potisnjen na rob trga,« v Rasti še piše Golob. S tokratno prenovo lokalna oblast Glavni trg povsem zapira za promet in ga predaja pešcem in kolesarjem. Ob tem pa se zlasti podjetniki, ki delujejo na Glavnem trgu, bojijo, da bo mestno jedro povsem zamrlo. »Seveda se bo spremenjena prometna ureditev najbolj dotaknila prav podjetnikov in stanovalcev na Glavnem trgu, a verjamem, da se bo to sobivanje z leti uteklo, ob spremembi pa je seveda vsak nekoliko bolj prestrašen, kaj bo ta prinesla,« odgovarja Macedoni.
