Pokojni prof. Sedlar nam je študentom FAGG pred mnogimi desetletji že med prvimi učnimi urami zabičal, da si moramo pri načrtovanju zgradb na konkretnih lokacijskih območjih predhodno temeljito ogledati bližnje izvirne stare zgradbe. Ohranjene zgradbe so namreč, tako glede njihovega namena, načrtovanja, vzdrževanja kakor tudi pravilnega izbora uporabljenih materialov, praviloma rezultat stoletnega gradbenega, tehničnega in klimatskega strokovnega znanja in lokalnih izkušenj.
Naj kot primer teh strokovnih spoznanj omenim zgolj namen namestitve ustreznih strešnih napuščev. Osnovna naloga napuščev ni zgolj oblikovni zaključek strešnih površin, temveč predvsem (vodna in vetrovna protierozijska) zaščita fasadnih površin zgradb. Tega očitno arhitekt Bordon ni upošteval.
Dom na Korošici v obliki ogromne ostrorobne sivomodre škatle, s skoraj vodoravno streho (brez vseh strešnih napuščev) in poševno prednjo fasado, trapeznimi stranskimi fasadami, kakor tudi s strogo geometrijsko namestitvijo številnih ogromnih okenskih površin (brez okenskih napuščev), tako oblikovno kakor tudi barvito, hudo moteče odstopa od razčlenjenega skalovitega ozadja, z zelenim grmičevjem ter podrastjo poraščenega krajinskega visokogorskega okolja na Korošici.
Kar predstavljam si potočke dežja, plasti snega in leda, ki jih bodo padavine, mraz ter veter izlivali, odlagali in lepili predvsem po obrobnih fasadnih ter steklenih okenskih površinah poševne prednje fasade (brez vseh zaščitnih napuščev). Še znatno bolj bodo ogrožene poševne okenske površine v primeru toče. Predvidevam tudi, da se zaradi vdora vode ali zamakanja ta poševno nameščena okna (brez okenskih napuščev) ne bodo smela ali celo ne bodo dala odpirati. Torej bodo popravila ali čiščenja nagnjenih zunanjih okenskih površin izvajali le s strehe ustrezno z vrvmi varovani alpinisti?
Kdor je že doživljal nosilnost (na primer vejevja, toče itd.) ter moč vetrovnih sunkov, se med visokogorskimi viharji zagotovo ne bo zadrževal v stekleni, iz koče štrleči vhodni verandi. Pozimi na Korošici lahko zapade tudi precej snega, ki se bo pridno nalagal in kopičil na skoraj ravni strehi. Ker je naklonski kot strehe premajhen za samodejni zdrs, bo treba te ogromne količine snega ročno odstranjevati. Tako (pogosto) odstranjevanje snega (v le treh »dopustnih« smereh strehe) bo izredno zahtevno, nevarno in drago.
Ogromen temperaturni razpon (med poleti do 90 in pozimi do –40 stopinj Celzija), hude mehanske obtežbe in sončno ultravijolično žarčenje predstavljajo izredno zahtevne tehnične pogoje in zelo kratko življenjsko dobo za fasadne materiale ter tesnila. Predvsem pa bosta skoraj vodoravna streha in poševna fasada zahtevali pogost redni nadzor kakor tudi zahtevno in zelo drago vzdrževanje.
Planinci ne hodijo v gore zaradi opazovanja arhitektonskih spomenikov, temveč želijo opazovati ter uživati visokogorsko krajino. Visokogorske koče so namenjene nudenju skromne osnovne oskrbe, počitka in razvedrila občasno izredno sunkovitim številom obiskovalcev ter njihovi zaščiti pred ekstremnimi klimatskimi razmerami. Kdo bo torej pripravljen kriti investicijske, predvsem pa te nepotrebno izredno visoke obratovalne in vzdrževalne stroške zaradi enkratnega arhitektonskega izgleda doma na Korošici?
Franc Maleiner, univ. dipl. inž. kom., Ljubljana
