Vedeti je treba, da je trenutna politična prioriteta vprašanje uveljavitve načina doplačevanja zasebnim šolam. In ministra je v njegovih prizadevanjih treba podpreti. Treba ga je tudi razumeti – ogromno področje, ki ga pokriva njegovo ministrstvo, mu je tuje, ne pozna ga in ga pač vidi skozi precej meglena ter slabo fokusirana očala politologa in univerzitetnega predavatelja.
Kot v intervjuju navede novinar, sem ministru napisal odprto pismo, na katerega ni odgovoril. Pa bi moral. A ne zaradi moje malenkosti, pač pa zaradi javno naslovljenega vprašanja o problemih zaščite in plačevanja intelektualne lastnine vsem posameznikom s področij znanosti in kulture, izobraževanja in umetnosti.
Pa vendar, nedvomno so trditve, da je beli knjigi, zadnji in zato predzadnji, nekako ne prav določljivo in jasno potekla veljava (!) – ter da bo tako tudi z naslednjimi – smešne, ker se okolje, znanost itd. pač spreminjajo. A te trditve dokazujejo, da se gospod ne spozna na pedagogiko in da ne razume temeljev vzgoje in izobraževanja. Tak mentalen galop o napredku, ki ga zagovarja kot nekaj občega, je pač samo fikcija, ki govori morda všečno za prepričane v permanentno spreminjanje vsega, tudi generičnega bistva človeka. O tem bi mu seveda lahko pisal posebno pismo. Pa ne bom. Opozarjam samo na zmedo z NPZ…
Splošnost in slabo ter šibko argumentacijo odgovorov mu verjetno zamerijo tudi na Pedagoškem inštitutu, saj ne verjamem, da se ukvarjajo samo z mednarodnimi primerjavami in raziskavami, na katere se sklicuje gospod minister, ko govori o slovenskem šolstvu in o novi beli knjigi. Za domačo strokovno rabo imajo seveda te raziskave zelo omejeno vrednost. Dvomim, da se na Pedagoškem inštitutu ukvarjajo samo s kupčkanjem ur in dni za učence itd., kar je videti najpomembnejše za ministra. Je pa njihovo delo nedvomno njihova intelektualna lastnina, iz katere črpa tudi gospod minister. Ali tega ne ve?
Zato moram tokrat gospoda ministra opozoriti še na hud in grotesken spodrsljaj, ki se mu je zgodil z izkazanim odnosom do intelektualne lastnine. Ne takrat, ko jo omeni, pač pa takrat, ko avtorjem ne priznava pravice do nadomestila za njihovo delo.
Ministrovo stališče, izrečeno v intervjuju, glede ureditve v direktivi EU o intelektualni lastnini, ki že velja, je posmeh vsem intelektualcem v državi in tudi Republiki Sloveniji, katere visok uradnik je. Iz odgovora na vprašanje o tej temi vre iz ust ministra mnenje nekakšnega Inštituta za intelektualno lastnino. To mnenje je ministrstvo plačalo in zdaj seveda ne more iti kar v nič. Minister ga ponavlja tako kot vsa druga stališča, ki mu jih servirajo drugi. Tudi tukaj namreč iz njegovih izjav kar očitno štrli neko tuje, napačno stališče, ki pravno brani velike korporacije, in ne intelektualca, posameznika. Na kratko – minister ne priznava veljavnosti direktive EU o intelektualni lastnini. Ta zagotavlja vsaj minimalno denarno nadomestilo za intelektualno lastnino, ki jo v svoje dobro in v dobro vseh preostalih uporabljajo raziskovalci in umetniki!
Veliko lažje nam bo, in ministru tudi, ko bo na podlagi direktive, ki jo bo proučil, in na podlagi lastnega intelektualnega dela ugotovil, da direktiva ščiti tudi njega. Tako ne bo več nasedal lobističnim interpretacijam že sprejete direktive EU.
DUŠAN MERC, pisatelj in upokojeni ravnatelj Osnovne šole Prule