Da bi zaščitilo te vrednote, je Društvo pristojne institucije in inšpekcije sproti obveščalo o kršitvah in uničevanju dediščine. Naj omenimo le nekaj najbolj perečih problemov, ki smo jih v tem obdobju izpostavili: ureditev kanalizacije in obale jezera, opozorili smo na gradnjo pretirane škarpe pod vilo Viktorija, na intenzivno gnojenje v pojezerju in ob Savi Bohinjki, na slabo delovanje kanalizacijskega sistema in čistilne naprave ter onesnaženje Save Bohinjke, na sečnjo dreves in grmovnic na obrežju Blejskega jezera, na za številne občane nesprejemljivo sanacijo gramozne jame v Ribnem z žlindro, na zasipavanje visokogorskih vrtač s problematičnimi odpadki in gradbenim materialom ter vplivom na vodno zajetje v Radovni itd.
Zaradi okoljsko neodgovorne kmetijske politike in subvencij, ki podpirajo monokulture in golosek, lastniki ali najemniki zemljišč širijo obdelovalne površine na rob gozda, krčijo gozdni rob, odvečni material narinejo na rob ali celo zasipajo mrtvice. Najbolj poškodovana sta predel na obeh straneh Save Bohinjke od strelišča do Bodešč in Sotočje. V zadnjih letih so tu nastala polja koruze, ki jo je treba izdatno gnojiti in škropiti, vsakoletne poplave pa odnašajo zemljo s škropivi in gnojili v mrtvice, mokrišča in Savo. Ti predeli so bili vedno namenjeni pašnikom, saj ruša plitko rodovitno zemljo zadrži, živina pa pognoji. Namesto bogatih, medonosnih, cvetočih travnikov so zdaj tam kamnito-peščena koruzna polja ali z debelimi plastmi gnojevke prekrita travišča brez travniškega cvetja.
Zaradi slabih infrastrukturnih rešitev in pomanjkanja celovitega urbanističnega planiranja se ožje središče Bleda dobesedno duši v času turistične sezone oziroma v obdobju kopalne sezone, ko na Bled poleg turistov, ki tu prenočujejo, prihaja še množica dnevnih obiskovalcev.
Pritiski na pozidavo elitnih lokacij v bližini jezera so veliki, a društvo upravičeno pričakuje, da bo občina prva, ki se bo temu uprla z ustreznimi predpisi, saj je zaščita jezera prioriteta. Dokler se kanalizacija v jezerski skledi sistemsko ne uredi, bi morala biti prepovedana vsaka nova pozidava, če že, pa bi bilo najprej treba sanirati obstoječe propadajoče objekte v bližini jezera, na primer Riklijevo vilo, Poštarski dom, Sokolski dom.
S stališča varstva okolja je že več desetletij prioriteta tako politike kot tudi gradbene stroke prizadevanje za to, da se promet čim prej umakne od blejskega ledeniškega jezera, opozarja pa se tudi na to, da Bohinj potrebuje boljšo in krajšo povezavo s centralnim delom Slovenije, če se ta želi gospodarsko in predvsem turistično hitreje razvijati. Že poet Prešeren je prepoznal posebnost tega prostora le kot celote, torej Bleda z njegovo okolico, zdaj pa to »podobo raja« brez vizije in usklajenega ter dobro premišljenega prostorskega načrtovanja delimo in razkosavamo ter uničujemo tako po severni kot v prihodnje tudi po južni strani. Obstaja opravičen strah, da vodilo takih aktivnosti ni reševanje jezera in njegove čarobne okolice (že zdaj bi na primer lahko oba župana zahtevala prevoz hlodovine z železnico, kot tudi umaknitev parkirišč s pojezerja), temveč nova določitev meja možne pozidave, saj bo zemlja ob takih »mini obvoznicah« (beri razbremenilnih cestah) razvrednotena za kmetijsko obdelavo. Povedano z besedami enega najstarejših Blejcev, izumitelja Petra Florjančiča, ki je rekel, da obvoznici nista nobena prometna rešitev za Bled, temveč je to v prvi vrsti špekulacija, s katero bosta tako občina kot zasebni kapital pridobila večjo finančno korist (več kot očiten dokaz za to je izredno intenzivna pozidava Seliš, kjer se že poziduje najbolj rodovitna zemlja s kontejnerskimi blagovnicami – samo vprašanje časa je, kdaj se bodo uničile tudi zaščitene ledeniške morene v neposredni bližini).
Projekt izdelave obvoznic proti Pokljuki in Bohinju najbolj prizadene ravno Bled z okolico, saj ga dobesedno »razkosa«. Nerazumljivo je, da tako enkraten prostor javnosti ni bil predstavljen v različnih variantah, da ne omenjamo dejstva, da je bila južna obvoznica načrtovana pred 30 leti in je tudi zato za sedanji čas ter prihodnje zahteve zelo vprašljiva. Bled, ikona Slovenije, se prometno ne rešuje s pravima obvoznicama za Pokljuko in Bohinj, ampak se žrtvuje z dvema razbremenilnima cestama, ki zarežeta v njegovo telo in na novo določita mejo pozidave, saj cesti degradirata krajino, polja, mokrišča, morene, ob tem pa ne rešujeta prometnih zamaškov v času turistične sezone, saj je odcep z avtoceste za vse tri destinacije enoten.
Društvo zaznava tudi veliko neskladij v dokumentih o povečanju turistične ponudbe in lokalne kulturne ponudbe za turiste, skladno s strategijo STO 2018–2019. Ta ponudba po našem mnenju stagnira, raven njene kvalitete pa se celo znižuje, saj na Bledu zdaj tako imenovano »hitro prehrano« ponujajo malodane v vseh lokalih, ki so še pred kratkim, prostorsko in kadrovsko, komaj zadovoljevali standarde za ponudbo pijače. Vsebine »Strategije trajnostnega razvoja blejskega turizma 2018–2025« se s tako prakso pač ne upošteva in spoštuje.
Rezultati take ponudbe so prometni kaos, nestrpnost in slaba volja gostov, preobremenjenost Blejskega jezera in jezerske kotline, slab zrak, ki se širi iz lokalov, ki nimajo dovolj kvalitetnih filtrov in ventilacijskih naprav, strupen zrak iz avtomobilskih izpuhov, ko se dnevni obiskovalci (kopalci) v neskončnih kolonah vračajo domov, uživanje hrane in pijače na javnih mestih, stopniščih, parkih, obali jezera in parkiriščih, rjovenje huliganov in kršitve javnega reda in miru do jutranjih ur, velike količine odvrženih smeti (plastenk, konzerv, ovitkov od sendvičev itd.), ki zjutraj ležijo po cestah, parkih in plavajo po jezeru. Taka ponudba nima nič skupnega s cilji navedene strategije, kaj šele s spoštovanjem domačinov in narave. Kot del kulturne ponudbe naj posebej izpostavimo še gastronomsko ponudbo, ki je v strategiji omenjena pod naslovom »Okusi Bleda, local selection« in v okviru blejske kulinarike. Ker Bled ni izoblikoval svoje specifične in lokalne ponudbe, je žal nekritično sledil trendom prestolnic v Evropi, ki turistom ponujajo tako imenovani ulični tip prehrane, ko turist užije hrano kar med sprehodom po mestu in na ulici, kje jo lahko tudi kupi. Blejska promenada temu ne sme biti namenjena, saj so negativne posledice za naš kraj in jezero prevelike, da ne omenjamo nelojalne konkurence restavracijam, ki ponujajo kvalitetnejšo hrano in udoben ambient.
Bled zaradi navedenega po našem mnenju ne sme tekmovati s prestolnicami držav v tem, kdo ima pestrejšo ulično ponudbo prehrane, saj je Bled po svoji naravni danosti nekaj čisto drugega, torej na drugačni ravni ponudbe, zato moramo slediti drugim ciljem zadovoljitve gosta (ob tem naj omenimo ponesrečeno kopiranje bohinjske ponudbe sira – ko uničujemo enkratno naravo, mokrišča in biotsko pestre travnike ob Savi Bohinjki in Dolinki, pridelujemo silažno koruzo na velikih površinah, mleko pa vozimo v Italijo, kjer nato izdelajo »lokalni« blejski sir).
Člani društva Spoštujmo Bled se zavedamo, da smo soodgovorni za stanje v naši neposredni in širši družbeni okolici. Zato s svojimi dejanji in akcijami želimo razvijati zavest o soodgovornosti za stanje, ki ga z našim ravnanjem vsakodnevno sooblikujemo, pri tem pa bi želeli, da bi se vsi občani v te procese aktivneje vključevali, saj nihče ne bo deloval namesto nas. Čeprav delujemo v interesu varovanja krajine in s tem tudi v širšem javnem interesu, od pristojnih institucij, ki so zadolžene za udejanjanje in nadzor zakonodaje, ki ščiti naravne in kulturne vrednote, do zdaj žal nismo dobili pravočasnega odziva in učinkovite podpore. Želimo si in pričakujemo, da bodo inšpekcijske službe in organi pregona zaradi navedenih problemov in kršitev v prihodnje ukrepali takoj, torej že pri prvi zaznavi nezakonitih posegov, in ne takrat, ko je neka naravna ali kulturna vrednota že uničena oziroma pozidana. Posamezniki, člani našega društva in tudi člani Društva za varstvo okolja Bled, so ob prijavah tako imenovanega ekokriminala pogosto doživeli različne pritiske, grožnje, celo fizične napade, zato pričakujemo, tako od politike kot tudi od ustreznih institucij, da bodo v prihodnje bolj odločno stopili na stran oseb in društev, ki se zavzemajo za zaščito občih in zavarovanih vrednot ter javnih površin.
Da bi pospešili reševanje stanja Blejskega jezera, pripravljamo dogodek z naslovom »Blejsko jezero danes ali nikoli več«, ki bo 9. maja 2019 ob 19. uri v Infocentru Triglavska roža na Bledu. Na njem bodo različni strokovnjaki predstavili stanje Blejskega jezera in glavne dejavnike, ki vplivajo na slabšanje situacije, možna izhodišča za upravljanje z jezerom, izzive in zagate upravljanja s komunalno infrastrukturo ter geografsko presojo dejavnikov onesnaževanja Blejskega jezera, svoje predloge in ukrepe za zaščito in izboljšanje stanja jezera pa bodo lahko predstavili tudi poslušalci.
DRUŠTVO SPOŠTUJMO BLED