Plemenska skupščina, ki se jo je udeležilo več kot 3000 predstavnikov iz vse države, je razpravljala od ponedeljka. Zasedanje je bilo namenjeno predvsem razpravam o spopadih v državi in pogojih sprejema morebitnega premirja med ZDA in talibani.

Slednji sicer ne priznavajo vlade v Kabulu, ker da je marioneta ZDA, a si ZDA na pogajanjih s talibani v Katarju prizadevajo tudi za to, da bi posredno prišlo do premirja tudi med talibani in afganistanskimi oblastmi.

Vlada predsednika Ašrafa Ganija sicer pričakuje, da bi mirovni dogovor s talibani vključeval nadaljnje spoštovanje ustave in varovanje pravic žensk, medijev in svobode govora.

Loje džirge se talibani sicer niso udeležili. Prav tako jo je bojkotiralo več pomembnih afganistanskih politikov, med njimi bivši predsednik Hamid Karzaj, izvršni vodja države Abdulah Abdulah ter bivši vodja nacionalnega varnostnega sveta in predsedniški kandidat Hanif Atmar.

Loja džirga je posvetovalno telo in posebnost Afganistana, kjer se plemenske starešine iz vrst Paštunov, Tadžikov, Hazarov in Uzbekov tradicionalno srečujejo, da rešujejo zadeve ali da se poenotijo glede odprtih vprašanj. V paštunščini loja džirga pomeni veliki svet. Zgodovinsko je reševala plemenske spore, razpravljala o družbenih reformah in potrjevala novo ustavo.

Nazadnje je loja džirga zasedala leta 2013, ko je podprla varnostni sporazum, ki je dovolil ameriškim vojakom, da ostanejo v Afganistanu po njihovem predvidenem umiku leta 2014.