Da bi se zaradi neljubih dogodkov na izletih z vedno razigranimi otroki izognili nepotrebnim obiskom zdravnika ali preprečili poslabšanje zdravstvenega stanja, pri Rdečem križu Slovenije (RKS) svetujejo, kako ravnati v primeru prask, zvinov, zlomov, udarcev, krvavitev in podobnih nevšečnosti.
Kot pravijo, je najpogostejše poškodbe, kot so praske, odrgnine in manjše površinske rane, ki ne segajo skozi celotno debelino kože, najbolje sprati pod tekočo vodo, medtem ko to ni priporočljivo pri globokih ranah. Nanje je najbolje položiti obliž ali sterilno gazo, jih poviti s povojem in se odpraviti k zdravniku. Tudi modrice, ki nastajajo ob udarninah, zvečine niso nevarne, pri njih zelo pomaga hlajenje. Pozornejši pa moramo biti, če pride do padca ali udarca v glavo. V primeru nezavesti je treba takoj poklicati 112, otroka čim manj premikati, ga namestiti v bočni položaj in do prihoda reševalcev nadzorovati njegovo dihanje, srčni utrip in stanje zavesti. K zdravniku ga je treba odpeljati tudi, če se nenavadno vede, toži zaradi hudih bolečin in močno joče, bruha ter ima motnje vida ali pa je nenavadno miren in zaspan.
Oskrba po piku žuželke
Če otroci niso alergični, tudi piki žuželk načeloma niso nevarni. Zato pri pikih z lokalno reakcijo odstranimo želo (če je v rani) in mesto pika speremo s tekočo vodo ter hladimo z ledeno oblogo, ki jo položimo na tanko tkanino. Če se rdečina, oteklina, srbečica ali bolečina v nekaj urah ne poveča oziroma okrepi, bodo posledice pika v nekaj dneh postopoma izzvenele. Zdravniško pomoč pa je treba poiskati, če otroka piči bodisi več žuželk hkrati ali pa se na mestu pika pojavijo kožne spremembe v obliki vnetja ali mehurjev. V primeru sistemske reakcije oziroma če se začnejo kazati znaki alergične reakcije (težave z dihanjem, otekanje obraza, dihal, koprivnica), je treba nemudoma poklicati reševalce, poudarjajo pri RKS. Do njihovega prihoda se otroka namesti v udoben položaj, treba mu je razrahljati oblačila, odstraniti uro, nakit… Če postane neodziven, ga je treba obrniti v bočni položaj. Otrok, ki ima znake alergične reakcije, ne sme piti in jesti.
Ukrepanje ob nenadni slabosti
Vzroki za pojav nenadne slabosti pri otroku so različni. Lahko gre za akutno bolezensko stanje, zastrupitev, dehidracijo (premajhne količine zaužite tekočine glede na telesni napor ali okoljske dejavnike – sonce, vlaga…). Če otrok nima povišane telesne temperature, nima bolečin in se ni poškodoval, so lahko vzrok slabosti zunanji dejavniki. Zato ga umaknemo v senco, otrok pa naj počiva, pije in je. Če slabost vztraja več ur ali pa če se stanje slabša (bolečina, povišana telesna temperatura, težave pri dihanju, bruhanje, druge prebavne težave), se z otrokom odpravimo k zdravniku. Ob hudi slabosti z motnjami zavesti pokličemo reševalce in otroka namestimo v bočni položaj.
Izpaha ne naravnavamo
Ob spotikanju, padcih in udarcih so pogosti tudi zvini in zlomi. Pri zvinu naj otrok s poškodovanim udom miruje. Mesto poškodbe hladimo z ledom, ki ga položimo na tanko tkanino. Poškodovani sklep rahlo povijemo s povojem in dvignemo od 15 do 25 centimetrov nad ravnijo srca, da preprečimo otekanje. Pri izpahu pustimo sklep v položaju, v kakršnem je. Nikakor ga ne poskušamo naravnati, ampak ga imobiliziramo v položaju, ki otroku ne povzroča dodatne bolečine. Zaradi nujno potrebne naravnave uda otroka čim prej peljemo k zdravniku.
Ko pride do udarnine, zvina, izpaha ali zloma roke, to imobiliziramo s trikotno ruto in se z otrokom odpravimo k zdravniku. Enako storimo pri poškodbi noge pod kolenom. V primeru zloma večjih kosti, kot je stegnenica, pokličemo 112 in otroka ne premikamo. Pri odprtih zlomih najprej oskrbimo krvavečo rano (ustavimo krvavitev, sterilno pokrijemo), nato poškodovani ud imobiliziramo, še pravijo pri RKS.
