To je podžgalo predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je tvitnil, da sindikati, predvsem pa gasilci, podpirajo njega. Sindikati so tradicionalna demokratska volilna baza, čeprav se sindikati policistov in gasilcev radi obrnejo k republikancem. Posebej očitno je bilo to na predsedniških volitvah leta 2016, ko so oboji mimo vodstev izbrali Trumpa, ne pa demokratsko kandidatko Hillary Clinton.

Ta je izgubila nekaj tradicionalno demokratskih držav, kot sta Wisconsin in celo Pensilvanija. Biden je odločen, da obe zvezni državi in še kakšno vrne v demokratski tabor. V Pensilvaniji se je rodil, živel pa je večinoma v sosednjem Delawaru. Za gasilce in policiste pa je kot bel moški zrelih let bolj »privlačen« od Clintonove.

Biden je govor začel s predvajanjem videoposnetka, s katerim je naznanil kampanjo. Glavna utemeljitev je bila ta, da je Trump nevaren za demokracijo, ker ne zna obsoditi belih neonacistov in rasistov. Ponovil je, da se ZDA borijo za svojo dušo, kar dokazuje tudi sobotni napad na sinagogo. Trumpa je obtožil, da zlorablja pooblastila in da je prvi predsednik v zgodovini, ki se je zavestno odločil, da ne bo predsednik vseh Američanov, ampak le svoje volilne baze.

Biden je Američanom simpatičen, njegova glavna pomanjkljivost pa je ob občasnih nerodnih izjavah tudi starost. Star je 76 let in štiri leta mlajši Trump to že skuša izkoristiti z izjavami, da se ob takem nasprotniku počuti kot mladenič. Biden se sicer ne opredeljuje do vseh progresivnih predlogov, ki jih ustvarja levo krilo njegove stranke, kot je brezplačna visoka izobrazba, zdravstvo in podobno. Volivce bo skušal prepričati s tem, da se bodo z njim vrnili v normalne čase z vlado, ki bo delala za vse Američane brez kakšnih velikih revolucij.