Znanstveniki na univerzi v Cambridgeu bodo preučili arhive, da bi ugotovili, kako se je morda institucija okoristila od suženjstva prek finančnih sredstev in daril oddelkom, knjižnicam in muzejem, navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Preiskali bodo tudi, ali je morda znanstvena skupnost okrepila in upravičevala razmišljanje na osnovi rase med 18. in 20. stoletjem. Tedaj je bila Velika Britanija kot kolonialna država vključena v trgovino s sužnji, predvsem iz zahodne Afrike na Karibsko otočje in v Ameriko.

Skupina, ki bo vodila preiskavo, bo na podlagi ugotovitev priporočila, kako javno priznati povezave s suženjstvom v preteklosti in nasloviti njihov vpliv. Profesor klasične arheologije Martin Millet, ki vodi skupino, je povedal, da jih bo zanimalo tudi, kako so uslužbenci univerze sodelovali pri oblikovanju javnega mnenja.

Donacije so izvirale iz dobičkov trgovine s sužnji

Namestnik rektorja univerze Stephen Toope je ob tem pojasnil, da je zanimanje javnosti in akademske skupnosti za povezave med britanskimi univerzami in trgovino s sužnji vse večje. »Edino pravilno je, da Cambridge preuči svoje koristi od prisilnega dela v kolonialnem obdobju,« je poudaril.

Dodal je, da je Univerza v Glasgowu prav tako že vzpostavila center za preučitev povezav s suženjstvom. Ugotovili so namreč, da je v 18. in 19. stoletju univerza prejela donacije, ki so izvirale iz dobičkov pri trgovini s sužnji in so skupaj znašale 198 milijonov funtov v današnji vrednosti.