Američanki Felicity Conrad in Kristen Sonday sta do leta 2015 hodili po različnih poteh. Conradova je bila sodelavka ene največjih ameriških odvetniških pisarn Skadden Arps. Sondayeva, diplomantka z elitne univerze Princeton in prva oseba v družini, ki je šla na kolidž, je nekaj let preživela v službi na ameriškem ministrstvu za pravosodje v Mexico Cityju, kjer se je ukvarjala z izročitvami nezakonitih priseljencev.

Obe sta prišli do podobnih ugotovitev o ameriškem pravnem sistemu, predvsem o njegovi nedostopnosti za ljudi, ki ne govorijo angleško. Conradova je izvedela za primer kolumbijske družine, ki je poskušala dobiti v Združenih državah politično zatočišče, da bi se izognila teroristični ogroženosti v svoji domovini, in je pri pripravi svojega primera potrebovala pravno pomoč. Conradova je prevzela zadevo in družini brezplačno (pro bono) pomagala, da si je na sodišču zagotovila azil. To je v njej sprožilo željo, da bi lahko naredila kaj več za ljudi, ki zaradi ogroženosti bežijo iz svojih držav. Sondayeva je imela podobne izkušnje pri delu s pristojnimi organi tujih vlad.

Kmalu po tem, ko sta se dekleti spoznali prek skupne prijateljice, sta se odločili, da v New Yorku ustanovita podjetje Paladin, zagonsko podjetje, ki ponuja programsko opremo kot storitev (SaaS) in pomaga pravnim ekipam, da se prijavijo za brezplačne pravne storitve, koordinatorjem storitev pa omogoča sledenje delu odvetnikov in pregled nad vplivom oziroma učinkovitostjo njihovih prizadevanj. Ta del je še posebej pomemben, saj programska oprema omogoča pravnim oddelkom v podjetjih, da vidijo donosnost naložbe v času, ki so ga njihovi odvetniki namenili brezplačni pravni pomoči.

Ponudba zagonskega podjetja Paladin je kot naročena za velika ameriška podjetja. Verizon, eden največjih telekomunikacijskih ponudnikov, ima zaposlenih 900 pravnikov in svoj globalni brezplačni program, ki je začel uporabljati Paladinovo programsko opremo. Med Paladinove stranke se je vpisal tudi Lyft, hitro rastoči ponudnik aplikacije za urejanje prevozov, ki ima pravno službo s 50 zaposlenimi in je lani uvedel lastno pro bono ekipo.

Glede na zaostrovanje imigracijske politike v času administracije Donalda Trumpa je potreba po pravni pomoči čedalje večja. Lyft je na primer le eno od množice tehnoloških podjetij, ki glasno zagovarjajo pravice priseljencev. Nekatere svoje odvetnike daje na razpolago, da pomagajo pri zakonitih poskusih ponovne združitve družin, ki so jih ločili na južni ameriški meji, pravi Conradova.

Podpira jih tudi Dončićev šef

Po vladnem poročilu je bilo januarja letos v ZDA 2737 otrok, ločenih od staršev, nova raziskava pa je pokazala, da je dejansko število ločenih otrok še veliko višje. Seveda ne gre le za težave priseljencev, čedalje več Američanov na primer potrebuje pravno pomoč tudi zaradi prisilnih izselitev iz nepremičnin. Ob tem se sicer pojavlja vprašanje uporabnosti ponudbe Paladina. Največji trenutni izziv se zdi, da je le malo korporativnih odvetnikov usposobljenih za opravljanje brezplačnega dela v zadevah, ki so večinoma zunaj pravnega področja, s katerim se pravniki ukvarjajo v podjetjih, na primer za predpise o priseljevanju in socialni varnosti ter zakone o zlorabah v družini.

Sondayeva pravi, da imajo v Paladinu za to zagato rešitev, saj je njihova sedemčlanska ekipa uspela zbrati skoraj štiri milijone dolarjev vlagateljskega denarja, poleg nekaterih znanih skladov tveganega kapitala jih je podprl tudi poslovnež Mark Cuban, eden glavnih vlagateljev v seriji Shark Tank televizijske mreže ABC in lastnik ekipe Dallas Mavericks, v kateri igra Luka Dončić.

Kot napovedujeta ustanoviteljici Paladina, bosta vzpostavili infrastrukturo, ki bo povezovala organizacije na terenu s pravnimi službami in odvetniškimi pisarnami po vsem svetu, ne glede na njihovo velikost. V bistvu bo Paladin deloval kot posrednik za pravne oddelke in bo pomagal najti odvetnikom takšno pro bono delo, ki ga bodo lahko opravljali z največjo predanostjo. Conradova in Sondayeva stavita tudi na to, da bo vse, kar bo olajšalo proces iskanja pro bono dela, le povečalo število odvetnikov, ki želijo s svojim prostovoljstvom vračati družbi. Prav tako menita, da se bo vzpostavilo več obsežnejših brezplačnih programov, ko bodo lahko odvetniške pisarne bolje sledile vplivu in učinku prostovoljnega dela svojih zaposlenih.

»Trenutno ima le 10 do 20 odstotkov odvetniških družb nekoga, ki v podjetju upravlja pro bono dejavnost,« pravi Kristen Sonday. »Če lahko pomagamo preostalim 80 do 90 odstotkom odvetnikov, da se povežejo z ljudmi, ki jih najbolj potrebujejo in pri katerih se bodo počutili dobro, ko jim bodo pomagali, bo to vsekakor obojestranska zmaga.«