Velik del Kabula je danes zaprt, v času trajanja skupščine pa so razglasili praznik. V mestu so vzpostavili tudi veliko nadzornih točk policije in vojske, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Vlada predsednika Ašrafa Ganija upa, da bodo na srečanju določili pogoje Kabula za mirovni dogovor s talibani, ki bodo vključevali nadaljnje upoštevanje ustave in varovanje pravic žensk, medijev in svobode govora, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vodja afganistanskega visokega sveta za mir in vodilni organizator skupščine Mohamed Omar Daudzaj se je zahvalil talibanom, da so na območjih, ki jih nadzorujejo, dovolili sodelovati predstavnikom na loji džirgi.
Predsednik Gani je sicer na zasedanje povabil tudi talibane, ki pa so vabilo zavrnili. Skupščine ne priznavajo in menijo, da »ameriške marionete« stalno zavajajo afganistanski narod.
V preteklosti so talibani zasedanje skupščine želeli preprečiti in so območje zasedanja tudi napadali z raketami.
Več vodilnih afganistanskih politikov pa se je odločilo za bojkot loje džirge. Med njimi so bivši predsednik Hamid Karzaj, izvršni vodja države Abdulah Abdulah ter bivši vodja nacionalnega varnostnega sveta in predsedniški kandidat Hanif Atmar.
Skupščina za »ozračje zaupanje in podlago za mir«
Karzaj je v nedeljo izjavil, da mora skupščina pomagati Afganistancem vzpostaviti »ozračje zaupanja in podlago za mir, ne nasprotno«. Abdulah Abdulah je navedel, da se ne bo udeležil džirge, ker se pred odločitvijo za zasedanje niso posvetovali z njegovo ekipo. Atmar pa meni, da je namen loje džirge sabotaža afganistanskega mirovnega procesa.
Loja džirga je posvetovalno telo in posebnost Afganistana, kjer se plemenske starešine iz vrst Paštunov, Tadžikov, Hazarov in Uzbekov tradicionalno srečujejo, da rešujejo zadeve ali da se poenotijo glede česa, piše BBC. V paštunščini loja džirga pomeni veliki svet. Zgodovinsko se je v njej reševalo plemenske spore, razpravljalo o socialnih reformah in potrjevalo novo ustavo.
Nazadnje je loja džirga zasedala leta 2013, ko je podprla varnostni sporazum, ki je dovoljeval ameriškim vojakom ostati v Afganistanu po njihovem predvidenem umiku leta 2014.
