Poplave so močno prizadele otok Sumatra, pa tudi dele prestolnice Džakarta in njeno okolico. Tam je moralo domove zapustiti najmanj 2000 ljudi, pravo krizo pa je sprožilo 14 pitonov, ki so ob naraslih vodah pobegnili z neke zasebne posesti.
Do danes so ujeli šest kač, ki so dolge tudi štiri metre, osem pa jih še pogrešajo, kar ni prevelika tolažba za prebivalce bližnjega satelitskega naselja Bogor ob Džakarti.
Na Sumatri je moralo domove zapustiti 12.000 ljudi. Narasle vodje so namreč uničile ali poškodovale več sto stavb, mostov in cest. Za evakuirane so oblasti poskrbele s šotori in javnimi kuhinjami.
Krivdo za smrtonosne zemeljske plazove na Sumatri gre po navedbah predstavnikov oblasti vsaj delno pripisati nezakonitemu rudarjenju. Aktivisti za zaščito narave že dolgo opozarjajo, da bi lahko krčenje gozdov na tem otoku, ki ga izvajajo zaradi rudarskih dejavnosti, povzročilo katastrofo.
Nezakonito rudarjenje je že marca na otoku Sulavezi terjalo več deset mrtvih, ko se je porušil improvizirani rudniški jašek. Sicer pa je zaradi poplav in zemeljskih plazov samo na Sulaveziju letos umrlo 70 ljudi, skoraj 10.000 pa jih je moralo zapustiti domove.
V z rudami bogati Indoneziji mrgoli nezakonitih rudnikov, v katerih ne spoštujejo niti osnovnih varnostnih standardov.
Močni nalivi so med monsunskim obdobjem, ki traja od oktobra do aprila, v Indoneziji pogost pojav.
