V letu 2017 je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za programe na področju zasvojenosti s prepovedanimi drogami namenilo 3.264.467,70 evra. Skupen znesek za reševanje problematike drog pa NIJZ ocenjuje na 10.420.376,85 evra.

Leta 2017 več smrti zaradi prepovedanih drog kot leto prej

V obdobju od leta 2013 beležijo trend naraščanj števila umrlih. V letu 2017 so v Sloveniji po podatkih NIJZ zabeležili 47 smrti, povezanih z uporabo prepovedanih drog, kar je sedem več kot v letu 2016. Eden umrli je bil v letu 2017 star 15-19 let, štirje 20-24, po šest pa v starosti 25-29 in 30-34 let. V starosti 35-39 let je bilo osem umrlih v letu 2017 in šest v starosti 40-44, med umrlimi je bilo tudi 16 starejših od 45 let.

Med umrlimi vsa leta prevladujejo moški, v letu 2017 jih je bilo 79 odstotkov. Kot so pojasnili, je bilo 79 odstotkov smrti toskikološko potrjenih. Predlani je večino smrti povzročila zastrupitev s heroinom, in sicer 18, 14 jih je umrlo zaradi zastrupitve s kokainom. V letu 2017 zabeležili kar sedem smrti zaradi drugih sintetičnih opioidov. Dve tretjini smrti sta nastopili zaradi nenamerne zastrupitve, osem zastrupitev pa je bilo namernih. Večina smrti se zgodi v domačem okolju.

Policija je v letu 2017 zaznala 1998 kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog. Konoplja je tista prepovedana droga, s katero je povezanih največ prekrškov s področja prepovedanih drog, sledijo ji kokain, heroin in amfetamin, so navedli v publikaciji.

Najbolj pogosto je zdravljenje zaradi opioidov

Anketa o programu zdravljenja je pokazala, da je 211 oseb ali 86,4 odstotka v letu 2017 prvič ali ponovno vstopilo v program zdravljenja odvisnosti zaradi težav z opioidi, 15 oseb oz šest odstotkov je kot razlog vstopa v program navedlo težave s konopljo, 11 oseb težave s kokainom, tri osebe težave z drugimi stimulansi, ostali so navedli druge droge. Po večletnem naraščanju odstotka tistih, ki so v program zdravljenja vstopali zaradi težav s konopljo, se je v letu 2016 ta znižal, v letu 2017 pa ponovno nekoliko zvišal.

Najpogostejša prepovedana droga, ki so jo odkrili pri obravnavanih bolnikih, je bil tudi v letu 2017 kanabis (THC), in sicer v 59 primerih. Obravnavali so tudi nekaj zastrupitev s hašiševim oljem, predvsem pri starejših osebah s kroničnimi boleznimi. Kanabis je vse od leta 2011 najpogostejša droga, zaradi katere so bolnike obravnavali v Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo v Ljubljani.

Več kot 40 odstotkov vprašanih 17-letnikov že uporabilo konopljo

Podatki raziskave o uporabi drog, ki so jo prvič izvedli med 17-letnimi dijaki, kažejo, da je konopljo že kdaj v življenju uporabilo 42,5 odstotka vprašanih 17-letnikov, delež uporabe pa je višji med fanti kot med dekleti.

Med študenti Univerze v Ljubljani pa so izvedli spletno anketo o uporabi novih psihoaktivnih snovi. Nove psihoaktivne snovi je že kdaj v življenju uporabilo 12 odstotkov anketiranih študentov.

Javna agencija RS za varnost prometa je v letu 2016 izvedla spletno anketo o uporabi drog in alkohola med vozniki, v katero je bilo zajetih 3026 oseb. Po podatkih ankete je v zadnjih 12 mesecih pod vplivom drog vozilo pet odstotkov anketiranih. Med njimi je bilo več moških kot žensk.

V boj proti odvisnosti tudi z dvema novima zakonoma

Kot so navedli na NIJZ je v veljavi Resolucija o nacionalnem programu na področju prepovedanih drog 2014-2020. Krovni cilj nacionalnega programa je zmanjšati in omejiti škodo, ki jo za posameznika, družino in družbo predstavlja raba prepovedanih drog.

V boju proti odvisnosti so na NIJZ izpostavili dva nova zakona. Leta 2017 je začel veljati zakon o probaciji, izvajanje probacijskih nalog pa se je začelo v letu 2018. Probacija si prizadeva za odvračanje od kaznivih dejanj in s tem k doseganju nižje stopnje povratništva ter večji vključenosti oseb v skupnosti.

Istega leta je prav tako stopil v veljavo zakon o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki je pomembno zmanjšal izpostavljenost tobačnih in drugih izdelkov v oglaševanju. Delež kadilcev se je znižal v obdobju pred začetkom veljave zakona, ni pa se spremenil v prvih 12 mesecih veljave zakona, so navedli na NIJZ.

Slovenija je po oceni NIJZ relativno dobro pokrita s programi zmanjševanja škode na področju drog, ki potekajo

v obliki dnevnih centrov, mobilnih enot in terenskega dela.