Pravoslavni verniki se na veliko noč pripravljajo s sedemtedenskim postom, med katerim pa v ospredju ni zgolj odrekanje hrani, ampak tudi odrekanje slabim dejanjem. Prav tako je poudarek na molitvi.

Z osrednjim velikonočnim praznovanjem so začeli v petek, ko so po pravoslavnih cerkvah z oltarja med ljudi simbolično prenesli Kristusov grob. V soboto dopoldne so po cerkvah potekale maše, popoldne pa blagoslovi jedi, ki so jih pripravili verniki. S polnočnimi mašami so naznanili Jezusovo vstajenje.

Na praznik velike noči pa po cerkvah zgodaj zjutraj pripravljajo jutranja bogoslužja. Zanje so značilne procesije, sledi liturgija, zvečer pa pripravijo tudi večerna bogoslužja. Velikonočna bogoslužja z mašami bodo tudi v ponedeljek in torek dopoldne.

Poglavar srbske pravoslavne cerkve patriarh Irinej je v poslanici vernikom ob prazniku zapisal, da je velika noč praznik "zmage vere in življenja nad smrtjo, praznik Kristusovega vstajenja, pa tudi vstajenje človeške narave, vstajenje vsakega človeka". Kot je navedel, verniki z mislimi in dejanji kažejo, da ne sprejemajo smrti, da so "lačni in žejni večnega življenja", da so ustvarjeni in izvoljeni za polnost življenja in za večnost.

Nekateri pravoslavci veliko noč praznovali prejšnji teden

Mnogi pravoslavni verniki tako veliko noč letos zaznamujejo teden dni za ostalimi kristjani. Skupaj s pravoslavni verniki v Sloveniji jo praznujejo pravoslavni verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji in Gruziji, pa tudi v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Nekatere druge pravoslavne cerkve pa so sprejele Milankovićev koledar in so veliko noč praznovale 21. aprila.

Pri nas so sicer od pravoslavnih cerkva registrirane Zagrebško - ljubljanska metropolija Srbske pravoslavne cerkve (od leta 1976), Makedonska pravoslavna skupnost Sveti Kliment Ohridski (od leta 1994) in Krščanska koptska pravoslavna škofija Slovenije (od leta 2014).