Slovenija je po zaznani neodvisnosti sodišč in sodnikov v splošni javnosti po podatkih komisije na sedmem najslabšem mestu v EU. Najslabša je Hrvaška, slabše od nje so še Slovaška, Bolgarija, Estonija, Italija in Poljska.
Po zaznani neodvisnosti pravosodja med podjetji pa je Slovenija na četrtem najslabšem mestu. Najslabša je tudi v tem primeru Hrvaška, sledita Madžarska in Slovaška.
Za splošno javnost je glavni razlog za slabše mnenje glede neodvisnosti pravosodja vmešavanje oziroma pritiski vlade in politikov, za podjetja pa vmešavanje ali pritiski iz gospodarstva ali drugi posebni interesi, še navaja komisija v pregledu.
Komisarka Jourova je sicer Slovenijo izpostavila kot primer dobre prakse pri zmanjševanju sodnih zaostankov pri obravnavanju civilnih zadev. Število nerešenih civilnih zadev se je med letoma 2010 in 2017 po njenih besedah zmanjšalo za 70 odstotkov.
Število nerešenih civilnih in gospodarskih zadev se zmanjšuje
V Sloveniji komisija po besedah Jourove opaža zlasti nadaljnje zmanjševanje števila nerešenih civilnih in gospodarskih zadev, medtem ko se zaradi pritoka upravnih zadev upravna sodišča spopadajo z določenimi izzivi pri zagotavljanju učinkovitosti.
Na področju kakovosti pravosodnega sistema je Jourova izpostavila dobro razvite IT-sisteme za upravljanje zadev in kakovostne standarde, a opozorila, da je še prostor za izboljšave, ko gre za elektronsko posredovanje zadev, usposabljanje sodnikov za komuniciranje s strankami in uporabo družbenih medijev.
Slovenija je sicer na prvem mestu po številu sodnikov, ki sodelujejo na usposabljanjih v drugih članicah. Za Hrvaško je na drugem mestu po številu sodnikov, ki se je sicer od leta 2010 precej zmanjšalo. Prav tako je Slovenija za Litvo na drugem mestu po številu sodnic na prvo- in drugostopenjskih sodiščih.
EU se sooča s precejšnjimi izzivi na področju vladavine prava
Komisarka je ob predstavitvi pregleda na splošno opozorila, da je ta v času, ko se EU sooča s precejšnjimi izzivi na področju vladavine prava, še toliko pomembnejši. Pregled ni razvrstitev, temveč je vodnik državam, je izpostavila.
Rezultati so po njenih besedah na splošno mešani. Kažejo relativne izboljšave glede učinkovitosti pravosodnih sistemov in kakovosti pravosodja, a v nekaterih državah se je trend žal obrnil in ponekod je položaj zaskrbljujoč.
Gre zlasti za Poljsko in Romunijo, ki sta tudi sicer pod drobnogledom oziroma v postopkih komisije zaradi kršenja neodvisnosti sodstva.
Članice morajo po komisarkinih besedah na splošno storiti več za skrajšanje postopkov, za izboljšanje uporabe elektronskih orodij, skrb pa še vedno vzbuja tudi zaznana neodvisnost pravosodja.
Skupni državni izdatki za sodišča so po ugotovitvah komisije ostali stabilni po vsej EU. Slovenija je po proračunu za sodstvo deseta med članicami EU po izdatkih za sodišča na prebivalca in četrta po deležu bruto domačega proizvoda (BDP).
To je sedmi pregled stanja na področju pravosodja v EU, ki vključuje primerjavo neodvisnosti, kakovosti in učinkovitosti pravosodnih sistemov članic EU.
