Predstavniki sindikata kmetov in nekateri kmetovalci so ogorčenje nad državo, ki (ne) upravlja zveri, izrazili tako, da so pred ministrstvo za okolje in prostor pripeljali ostanke zadnjega pokola domačih živali. Na ploščadi pred stavbo ministrstva se je tako zbralo nekaj kmetov. Stali so ob poltovornjaku, kamor so položili pomorjeno žival. Glasnih protestov sicer ni bilo, dogodek so organizirali predvsem zato, da so pritegnili javnost, a so tudi policijo. Dva policista sta, ker so njuni nadrejeni iz medijev izvedeli, da se nekaj dogaja, prišla poizvedovat in popisala udeleženca dogodka.
Je zveri preveč?
Eden od njiju je bil Jernej Redek, strokovni tajnik na kmetijski zbornici. »Pri velikih zvereh je presežena tako nosilna kot biološka kapaciteta v okolju. Zato velike zveri pritiskajo z območja stalne prisotnosti. V Sloveniji je zveri preveč, država pa jih ne upravlja,« je dejal Redek in opozoril, da največjo škodo trpijo kmetovalci in drugi prebivalci podeželja. Škodo jim povzročajo pomori, prav tako stres živali, zato, pravi Redek, so kmetje, ki imajo tovrstne težave, nekonkurenčni v primerjavi z drugimi pridelovalci na slovenskem in tudi tujem trgu. »Poleg tega se tudi drugi prebivalci podeželja bojijo za svoje življenje,« je dodal Redek in odločno povedal, kaj pričakuje: »Od ministrstva za okolje in prostor zahtevamo, da začne aktivno upravljati populacijo in da zmanjša število živali na primerno biološko in nosilno kapaciteto okolja.« Njegove zahteve in zahteve kmetovalcev niso zbudile le pozornosti medijev in policije, ampak tudi uslužbencev ministrstva, kajti nekatere kmetovalce so sprejeli na sestanku v stavbi ministrstva.
Boji z volkovi
Protesta sta se udeležila tudi Marjan Štimac in Andrej Senekovič, kmetovalca s kočevskega območja, ki sta zatrjevala, da se število volkov v tem delu Slovenije povečuje. »Le na našem koncu jih je več kot 50,« je dejal Marjan Štimac, medtem ko je Senekovič ugotavljal, da zadnje časa videva nenavadne volkove, zato domneva, da gre za križance. »Pred mesecem dni smo imeli pokol. Dvanajst ovac in 25 glav jagenjčkov je šlo. Pred 15 leti sem imel 250 ovac, danes jih imam le še 70,« je dejal Senekovič in skupaj s kolegom dodal, da se je število napadov na živali v zadnjem času zelo povečalo. Štimac trdi, da je bilo letos na njihovem območju že več kot 30 škodnih zahtevkov, lani pa le šest (Valentina Peternelj iz Ilirske Bistrice nam je povedala, da so za tele na družinski kmetiji dobili 300 evrov odškodnine).
Senekovič je imel ravno noč pred protestom bližnje srečanje z volkovi. »Včeraj od polnoči do dveh smo imeli boje z volkovi, ko je krava telila. Medveda se da kontrolirati, volka pa ne. Ne vem, kako bomo delali naprej,« je dejal in razložil, da mora biti praktično ves čas prisoten pri drobnici, sicer je nevarnost napadov prevelika. »Kar dobro sem varoval živali, kajti imam tudi pse čuvaje. Okoli dvanajste ure, ko grem na kosilo, je največ napadov. Torej moram ovce, ko grem jest, zapreti. Takoj ko človek ni prisoten, napadejo,« je dejal, medtem ko se je v pogovor spet vključil Štimac, ki je predlagal, naj država, če ne najde druge rešitve, razmeji gozdne in kmetijske površine. »Naj pa pripeljejo ograjo z meje in jo raje uporabijo za ta namen,« je dejal.
Medtem ko sta Štimac in Senekovič razlagala, kakšne probleme jima povzročajo zveri, je Redek ugotavljal, da imamo status quo. Zaradi nedavne sodbe upravnega sodišča namreč medvedov ni dovoljeno jemati iz narave, »volkov pa že dve leti aktivno ne upravljajo«. Ker je hrane na voljo dovolj, pravi, da se tako število zveri povečuje, kar po njegovem mnenju vpliva tudi na spreminjanje flore in favne na nekaterih območjih države. »Kjer na novo pridejo volkovi, za sabo puščajo opustošenje na kmetijskih površinah,« je sklenil.
