Danes je Smetumet socialno podjetje, v katerem poleg izdelave praktičnih izdelkov iz odpadnih materialov, na primer torb iz reklamnih ali tovornjakarskih cerad, izvajajo delavnice za najširši spekter ljudi: od vrtčevskih otrok do upokojencev. »Najmlajše učimo, kaj so smeti in kaj lahko naredijo iz njih. Skupaj ustvarjamo ljubke izdelke, ki so v prvi vrsti uporabni. Starejšim otrokom in dijakom povemo nekaj več o trajnostnih principih; kako lahko ponovno uporabijo izdelke in zmanjšajo potrošnjo, ne zgolj pravilno reciklirajo smeti. Organiziramo tudi bolj zahtevne delavnice, na katerih obujamo stare rokodelske tradicije, pri ustvarjanju pa uporabljamo netradicionalne materiale, na primer odpadne žice, iz katerih pletemo košare.«
Eden od posebej prikupnih projektov Smetumet je projekt pOSEBNI prijatelji, v katerem so starim igračam vdihnili novo življenje, predvsem pa novo poslanstvo. Plišasti medvedki in punčke so tako dobili slušne aparate, bergle, vozičke in proteze ter na ta način postali izhodiščne točke za pogovor z otroki o posebnih potrebah. Igrače s posebnim sporočilom so razstavili tudi v rehabilitacijskem inštitutu Soča. »Pred kratkim smo razstavo osvežili in zamenjali igrače, pa nas je kmalu poklicala ena od vzgojiteljic, da je nek dveletni fantek strašno žalosten, ker je izginila njegova slabovidna miška. Miška je bila namreč njegova spremljevalka na terapijah. Na srečo smo jo shranili, tako da sta se stara prijatelja spet našla.«
Vse več sodelujejo tudi s podjetji, katerim svetujejo, kako lahko zmanjšajo količino odpadnega materiala, ali pa ga preoblikujejo v nove, uporabne in privlačne izdelke, ki jih lahko uporabijo za promocijska darila. »Kljub temu, da je takšnih podjetij vedno več, je nevladni sektor mnogo bolj osveščen. Čeprav imajo nevladne organizacije manj denarja, pogosteje naročajo trajnostne izdelke kot korporacije. Želimo si, da bi gospodarstvo stopilo na našo stran in postalo del rešitve, ne problema,« pove Alenka. Za podjetja organizirajo tudi »timbildinge«, na katerih na primer ustvarjajo izdelke iz starega tekstila, ali pa z metodo kreativnega, oblikovalskega razmišljanja (»design thinking«) spodbujajo kreativnost udeležencev.
Alenka opaža, da se je v preteklih letih splošno doživljanje smeti spremenilo. »Napredek je opazen. Ljudje se vse bolj zavedajo problematike smetenja ter pomena reciklaže in ponovne uporabe. Izjemno pomembno je, da odgovoren odnos do odpadkov ne ostane v domeni peščice, ki je pri svojem početju »popolna«, temveč postane stvar večine, ki to počne manj popolno, a s širšim učinkom.« Hkrati se zaveda, da spremembe obnašanja posameznikov niso dovolj. »Za resne in velike premike moramo zahtevati sistemske spremembe na ravni politike in gospodarstva. Pa vendar verjamemo, da so naši izdelki in dejavnosti naši ambasadorji, ki širijo sporočilo o trajnostnem življenjskem slogu.«
