Med državami se vedno vzpostavijo odnosi realnih moči. Ko je Sadam Husein grozil, da ne bo več sprejemal ameriških dolarjev za iraško nafto (poleg še drugih razlogov), so ZDA napadle Irak in ga razdejale. V že pozabljenem času hladne vojne sta se v glavnem merila Vzhod in Zahod. Ampak v vsakem od obeh taborov je imel besedo samo eden.

Danes je svet bolj multipolaren, ampak tudi bolj kaotičen. Tudi mednarodni mir ne temelji na pogodbah, ampak na ravnovesju sil. V mednarodnih odnosih je danes glavni poudarek na gospodarskem obvladovanju posameznih delov sveta. Gospodarska moč (količina in kakovost produkcije in pridelave ter seveda dobičkonosnost) je bistvena za vojaško in finančno moč države.

Prvo mesto še vedno zavzemajo Združene države, ki prispevajo približno 17 odstotkov svetovnega družbenega produkta. ZDA so velika in z naravnimi viri bogata država, ki doma proda 88 odstotkov svojega blaga in storitev. Evropska unija z Veliko Britanijo vred trenutno ustvari prav toliko svetovnega družbenega produkta (17 odstotkov). EU je brez naravnih virov (rud, energentov), odvisna je od tistih, s katerimi trguje.

V vzponu je Kitajska, njen delež v svetovnem družbenem produktu bo po izstopu Velike Britanije iz EU večji od deleža Evropske unije, njena dobičkonosnost je precej višja od dobičkonosnosti evropskih podjetij in rezultati kažejo na učinkovit politični sistem. Verjetno jo čakata zmanjšanje stopnje rasti in izravnava zunanjetrgovinske bilance. Japonska je še vedno velika gospodarska sila, ampak ker je brez naravnih bogastev, je zelo ranljiva. V vzponu je Indija. Kljub ceneni delovni sili je digitalizirala velik del svoje proizvodnje. Indija postaja gospodarski velikan prihodnosti. Velik proizvajalec blaga so tudi azijski tigri, ki pa so povsem navezani na uvoz in izvoz.

Manj razviti del sveta (ki obsega večji del sveta) se razvija v odvisnosti od povpraševanja po njihovih naravnih bogastvih (energentih, rudi, hrani). Ker se razvijajo po kitajskem modelu (veliko oplajanje kapitala), počasi gradijo svojo industrijo blaga, ki ga trenutno še kupujejo v Evropi. In ker Kitajska tam mnogo investira, se bodo ti trgi zaprli za evropsko in ameriško blago. Potekajo trgovinska pogajanja o pogojih medsebojne trgovine med Združenimi državami in Kitajsko ter med Združenimi državami in Evropsko unijo. Rezultati teh pogajanj bodo vgrajeni tudi v prenovljena pravila Svetovne trgovinske organizacije.

Pomemben element novih pravil bo vrnitev k izravnanim zunanjetrgovinskim bilancam. O pravilih svetovne trgovine se bodo dogovorili trije veliki, vsi drugi se bodo morali temu prilagoditi. Soliranja z zunanjetrgovinskimi presežki Nemčije bo bistveno manj. Ne glede na naše interese se bo treba sprijazniti s tem, da bo rast vsakega izvozno usmerjenega gospodarstva odvisna od izvoza države uvoznice blaga (izravnane bilance).

Resnično gospodarsko učinkovitost kaže dobičkonosnost podjetij. Po dobičkonosnosti je Slovenija med slabšimi v svetu. Precej odgovornosti za tako stanje nosi slovenska država. Zaradi napačno razumljene avtonomije univerz je kakovost znanja v primerjavi z nekdaj in z drugimi močno padla. Papir ne dokazuje znanja.

V Franciji, Veliki Britaniji in ZDA imajo izredno dobre upravne šole, kjer učijo najboljši profesorji. Visoki uradniki, ministri in poslanci tam prihajajo iz teh šol. Pri nas pa imamo nove obraze. V prihajajočih razmerah nas bo to drago stalo.

Janez Škulj, Velike Lašče