Delovna aktivnost vpliva na različne vidike življenja, med drugim na materialni vidik. »Najbolj so tveganju revščine izpostavljena gospodinjstva, v katerih ni delovno aktivnih, imajo pa vzdrževane otroke. V takih gospodinjstvih 70 odstotkov oseb živi pod pragom tveganja revščine,« je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedala namestnica generalne direktorice urada Karmen Hren. Med delovno aktivnimi je takšnih, ki živijo pod pragom tveganja revščine, sedem odstotkov.
Denarno ali materialno pomoč dobrodelnih organizacij prejema 17 odstotkov brezposelnih in dva odstotka delovno aktivnih. Razlike so tudi pri zdravstvenem stanju: med delovno aktivnimi jih svoje zdravstveno stanje kot dobro ali zelo dobro ocenjuje 80 odstotkov oseb, med brezposelnimi pa 60 odstotkov oseb.
Delovno aktivni so za študenti s svojim življenjem najbolj zadovoljna skupina prebivalcev. Med zaposlenimi in samozaposlenimi jih je dobra polovica zelo zadovoljnih, dva odstotka pa nezadovoljnih. Najmanj so zadovoljni brezposelni in drugi neaktivni. V Sloveniji je bilo sicer lani nekaj več kot 981.000 delovno aktivnih prebivalcev, kar je 2,2 odstotka več kot predlani. Med delovno aktivnimi je bilo 85 odstotkov zaposlenih, 12 odstotkov samozaposlenih ter tri odstotke pomagajočih družinskih članov. Med zaposlenimi jih ima 84 odstotkov pogodbo za nedoločen čas, 10 odstotkov za določen čas, ped odstotkov pa jih dela na drugih pravnih podlagah.
Stopnja delovne aktivnosti (delež prebivalcev, ki so delovno aktivni) je znašala 55,8 odstotka, s čimer je bila za 1,2 odstotne točke višja kot v letu 2017. V starostni skupini med 20 in 64 let je stopnja znašala 76 odstotkov, pri čemer je nižja pri mlajših in pri starejših. Se je pa tudi ta izboljšala, sicer pri starejših bolj kot pri mlajših. V skupini med 55 in 64 let se je v dveh letih zvišala s 40 na 50 odstotkov. »Verjetno gre za kombinacijo več dejavnikov - ključna je gospodarska rast in pri starejših kasnejše upokojevanje, pri mlajših pa več možnosti za zaposlitev,« je o razlogih dejala Hrenova. Stopnja anketne brezposelnosti se je znižala peto leto zapored in je lani znašala 5,1 odstotka, kar je polovico manj kot pred petimi leti.
Potencialne delovne sile je okoli 22.000 oseb, in sicer je takšnih, ki ne iščejo dela, a bi ga sprejeli, 18.000, takšnih, ki iščejo delo, pa ga ne bi sprejeli v dveh tednih, pa 4000.
Povprečna mesečna plača je znašala 1682 evrov bruto, kar je nominalno 3,4 odstotka več, realno pa 1,7 odstotka več kot predlani. Pri tem je imelo dve tretjini delovno aktivnih podpovprečno plačo. V predelovalnih dejavnostih, kjer dela četrtina vseh delovno aktivnih, je decembra lani povprečna bruto plača znašala 1772 evrov, v dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, kjer dela 12 odstotkov delovno aktivnih, je znašala 1658 evrov. Najvišja je bila v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro, kjer dela en odstotek vseh delovno aktivnih, in sicer 2753 evrov.
Vsak drugi delovno aktivni dela v drugi občini, kot ima stalno bivališče. Najbolj je z dnevnimi migracijami obremenjena Ljubljana, kamor dnevno prihaja 128.000 ljudi, na delo iz Ljubljane v druge občine pa odhaja 22.000 oseb. Osrednjeslovenska regija je edina, kjer je več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev. Iz tujine dnevno na delo v Slovenijo prihaja okoli 4000 oseb, največ iz Hrvaške (2500), Italija (1000) in Madžarske (300), zanemarljivo malo pa iz Avstrije.
Od okoli 16.000 tujih državljanov, kolikor se jih letno priseli v Slovenijo, jih okoli polovica pride z namenom dela. Okoli 10 odstotkov delovno aktivih oseb v Sloveniji je tujcev, večina sedanje rasti zaposlovanja je zaradi zaposlovanja tujcev - dve od treh novih zaposlitev sta zaposlitvi tujcev.
