»V obdobju 2020-2022 bo z odlokom o okviru za pripravo proračunov sektorja država 2020-2022 zagotovljeno ohranjanje oz. postopno povečevanje javnofinančnega presežka,« je navzočim na današnji izredni seji DZ povedal finančni minister Andrej Bertoncelj.
Načrtovana rast izdatkov bo nižja od rasti prihodkov in od nominalne rasti bruto domačega proizvoda (BDP) ter pod povprečjem večletne rasti potencialnega BDP, ki omogoča doseganje srednjeročne uravnoteženosti ter hkratno nadaljnje zniževanje javnega dolga, je dodal. Prihodki bodo v obdobju 2020-2022 v povprečju rasli za okoli 3,9 odstotka, izdatki pa za 3,7 odstotka. Potem ko je Slovenija leta 2018 beležila javnofinančni presežek v višini 0,7 odstotka BDP in se bo letos predvidoma zvišal na 0,8 odstotka BDP, je Bertoncelj danes napovedal njegovo nadaljnjo rast na 1,2 odstotka BDP v letu 2022. Leta 2020 je načrtovan v višini enega odstotka BDP, leta 2021 pa v višini 1,1 odstotka BDP. »Ves čas torej govorimo o presežkih, ti pa so posledica pozitivnih ekonomskih trendov, znižanja obrestnih mer ter tudi do leta 2018 zajezenih javnih izdatkov,« je ugotovil minister.
Obravnavani odlok, o katerem bo DZ glasoval še danes, določa tudi najvišje ravni javnofinančnih odhodkov v omenjenih treh letih ter ciljne salde in odhodke za vsako od štirih javnih blagajn posebej - državni proračun, občine ter pokojninsko in zdravstveno blagajno. Predlagani odlok je po Bertoncljevih besedah skladen s fiskalnimi pravili, po katerih morajo biti prihodki in izdatki v proračunu države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja. Vzpostavljeni pa so tudi ustrezni mehanizmi za hiter odziv v primeru, da se uresničijo tveganja, ki bi lahko ogrozila doseganje fiskalnega cilja, je dodal.
V večini poslanskih skupin so napovedali, da bodo odlok, ki bo vladi služil kot podlaga za pripravo predloga državnega proračuna za prihodnji dve leti letos jeseni, podprli. »Predlog je skladen s fiskalnim pravilom in zagotavlja ohranjanje oz. postopno povečevanje javnofinančnega presežka,« je povzel Jože Lenart (LMŠ). Nasprotujejo mu le v SDS in NSi, pomisleke pa imajo tudi v Levici, katere poslanci se bodo glasovanja vzdržali.
Marko Pogačnik (SDS) je povedal, da odloka ne bodo podprli, ker številke v njem temeljijo na nerealnih predpostavkah. Proračun za leto 2019 namreč po ugotovitvah fiskalnega sveta v skladu s fiskalnim pravilom, prav zdaj pa ustavno sodišče presoja, ali ni tudi v neskladju z ustavo. SDS je zahtevo za presojo ustavnosti vložila sredi aprila skupaj z NSi, katere poslanec Jožef Horvat je danes ugotovil, da je bila vlada pri pripravi odloka za pripravo proračunov javnih blagajn za prihodnja tri leta sicer nekoliko bolj previdna, a v ugodnih časih gospodarskega cikla bi morala biti pri načrtovanju izdatkov še bolj zadržana, zato bodo glasovali proti.
Da bi si morala vlada čim bolj prizadevati za zniževanje izdatkov, menijo tudi v SNS. »Vsi zelo dobro vemo, koliko državnega denarja se še vedno troši negospodarno,« je dejal Jani Ivanuša (SNS). Zaskrbljen je tudi zaradi gibanja dolga. Leta 2008 smo imeli sedem milijard evrov dolga, danes ga imamo 30 milijard evrov, je spomnil in pritrdil ministrovim besedam, da se izraženo v BDP dolg res znižuje, vendar ne tudi nominalno. Vlada sicer načrtuje, da se bo dolg države do leta 2022 zmanjšal pod maastrichsko raven, to je 60 odstotkov BDP.
Po drugi strani se poslancem Levice zdi letošnja rast izdatkov smiselna in povsem na mestu, saj se bo z njo krepi domača potrošnja in tako nadomešča izpad javnofinančnih prihodkov zaradi usihanja izvoza. »Takšno politiko bi si želeli tudi v prihodnje,« je dejal in vprašal, ali se z obravnavanim odlokom ustrezno odgovarja na potrebe naše družbe in države, med katerimi je izpostavil pokojnine in zdravstvo, pa tudi javni prevoz in stanovanja za mlade. Ker to ni jasno, se bodo poslanci Levice glasovanja vzdržali.
