»Že dolgo ne velja več mantra, da so odpadki strošek za mesto, ampak vedno bolj postajajo vir prihodkov,« je na lanskem odprtju nove sortirnice komunalnih odpadkov na Teznem razlagal zdaj že bivši župan Andrej Fištravec in dodal, da je 12,5-milijonska naložba javnega podjetja Snaga »zgodba o prihodnosti mesta, zgodba o prihodnosti regije in Slovenije«.
Dejanski vir dodatnih prihodkov Snage pa bodo zdaj postali občani Maribora. Za odvoz komunalnih odpadkov naj bi v prihodnje plačevali skoraj 40 odstotkov več kot doslej. Na današnji prvi izredni seji mestnega sveta bo namreč na dnevnem redu podražitev odvoza komunalnih odpadkov.
Napovedani dvig cen storitev komunalnega podjetja Snaga že nekaj časa pregreva mariborsko mestno politiko. V ospredju debate je ekonomska upravičenost gradnje centra za predelavo sekundarnih surovin, ki je bil Fištravčev ponos, z njim se je hvalil in ga postavljal za vzor uvajanja krožnega gospodarstva. Obenem je napovedoval, da bo tako imenovana sortirnica občutno pocenila ravnanje z odpadki. Naložba se bo Snagi povrnila že v sedmih letih, je ob položitvi temeljnega kamna napovedoval direktor Cveto Žalik.
Zgrešeno finančno načrtovanje naložbe v sortirnico
Pred nedavnim pa je udarila v javnost informacija, da lanska izguba Snage znaša krepko čez milijon evrov, končni znesek naj bi se po revidiranju računovodskih izkazov ustalil nekje v bližini 1,2 milijona evrov, je poročal Večer. Razmere v podjetju so tako kritične, da občina že razmišlja o najemu večmilijonskega premostitvenega kredita.
»Večji del izgube dejansko odpade na investicijo v sortirnico,« ugotavljajo v kabinetu župana Saše Arsenoviča. Naložba je bila po prepričanju občine napačno tehnično načrtovana. Dosedanje obratovanje je razkrilo, da sortirnica, v katero od 1. julija preusmerjajo vse mešane komunalne odpadke, izloči le desetino uporabnih reciklatov, kar je daleč od 50 odstotkov reciklatov, ki so bili temelj izračuna ekonomike projekta. Obenem je bilo tudi napačno in nerealno finančno načrtovanje investicije, ko so v Snagi predvidevali, da bodo že v desetih letih poplačali najem desetmilijonskega bančnega kredita, s katerim so financirali gradnjo sortirnice. Snaga ta čas plačuje le obresti. Ko bo morala plačevati še glavnico, bo mesečni obrok znašal dobrih 100.000 evrov.
Odvoza smeti niso podražili 13 let
Uprava Snage se ne strinja z ugotovitvami županstva in trdi, da sortirnica ni zgrešena investicija. Njen izkoristek naj bi se bistveno povečal, ko bodo prejeli še okoljevarstveno dovoljenje za sortiranje embalaže. Odgovornost za zgubaško poslovanje direktor Žalik vali na zunanje dejavnike; Kitajska je lani omejila uvoz odpadne embalaže, v Evropi pa se je za več kot 80 odstotkov podražil sežig odpadkov. Lani je pri nas padla še cena odkupa odpadnega papirja, v Mariboru pa se je povečala količina pobranih komunalnih odpadkov.
Ključni razlog izgube naj bi bila prenizka cena odvoza odpadkov, še poudarjajo v Snagi. Aktualen cenik je iz leta 2014, dejansko pa se cene že od leta 2006 niso prilagajale inflaciji in realnemu dvigu stroškov storitev. V javnem podjetju, ki izvaja službo ravnanja z odpadki in zaposluje približno 260 oseb, so si obetali kar 60-odstotno podražitev cen, v mestni občini pa so se zdaj strinjali z 38-odstotno. Povprečno gospodinjstvo, ki uporablja 120-litrsko posodo za mešane komunalne odpadke, bo Snagi mesečno plačalo 3,43 evra več kot doslej.
»Podražitev je nujna in utemeljena,« ukrep zagovarjajo v kabinetu župana, ki je še zmeraj prepričan, da je bila naložba v sortirnico slaba in da je zaostajanje cen odgovorno le za manjši del lanske izgube, zato so pri podražitvi priznali samo upravičen del stroškov, ne pa tudi sortirnice. »Na občane nikakor ne moremo valiti bremena slabe investicije,« so sporočili iz županstva. Sortirnico namerava Arsenovič sanirati z dolgoročni ukrepi, predvsem z maksimalno obremenitvijo centra in pridobivanjem novih poslov ter ustanovitvijo holdinga, v katerega bi se združilo pet občinskih podjetij: Snaga, Nigrad, Energetika, Marprom in Mariborski vodovod.
