Posebni poročevalec generalnega sekretarja SE Tomaš Boček je v poročilu poudaril, da si v BiH prizadevajo zagotoviti namestitve in osnovne storitve za številne migrante in begunce. Kot izzive je izpostavil omejene možnosti pri prošnjah za azil kot tudi pomanjkanje ustreznih namestitev in skrbnikov za otroke brez spremstva.
Dodaja, da je BiH lani postala zaželena tranzitna država na zahodnobalkanski migrantski poti, kar kaže tudi dvajsetkrat več migrantov, kot jih je bilo leta 2017. Navedel je tudi, da finančna podpora za sprejem migrantov v BiH prihaja tudi od Razvojne banke Sveta Evrope (DEB) in Evropske unije.
Hrvaška, ki je odgovorna za zunanjo mejo EU, je prav tako lani imela več migrantov kot leto pred tem. Boček dodaja, da je 352 prosilcev za azil lani ostalo na Hrvaškem. Poudaril je, da je Hrvaška še en primer stalnega migracijskega pritiska na zunanjo mejo EU ter da se je Zagreb lani osredotočil na politike in ukrepe za preprečevanje nezakonitih prehodov čez mejo in zaščito dostopa do svojega ozemlja. Izvajanje teh politik in ukrepov je sovpadalo s poročili o prisilnem vračanju beguncev, je ocenil.
Boček priporoča nadzor meje v skladu s človekovimi pravicami, kar vključuje tudi omogočanje identifikacije ljudem, ki zahtevajo mednarodno zaščito. "Hrvaška bi morala vzpostaviti verodostojne pritožbene mehanizme in preiskave za obravnavo obtožb o slabem ravnanju na meji," je zapisal.
Izpostavil je, da so hrvaške oblasti uspešno sprejele migrante in begunce, je pa treba zagotoviti dodatne zmogljivosti za otroke brez spremstva. Navaja, da Hrvaška za letos načrtuje odprtje dveh novih centrov za začasno namestitev otrok brez spremstva. Poročilo SE tako Hrvaško kot BiH poziva, naj razvijeta alternative obstoječim centrom za migrante.
Poročilo temelji na Bočekovem obisku v BiH in na Hrvaškem julija in novembra lani. Pred tem je obiskal tudi ostale države, ki so na balkanski migrantski smeri: Turčijo, Grčijo, Bolgarijo, Severno Makedonijo, Srbijo in Madžarsko.
