Namesto pričakovanega enega odstotka državnega proračuna država trenutno za znanost namenja zgolj okrog 0,4 odstotka, so znanstveniki opozorili na današnjem Shodu za znanost. V zadnjih letih se obseg teh sredstev sicer povečuje, a še vedno ne zadošča za to, da bi slovenski znanstveniki v zadostni meri lahko sledili tempu, ki ga narekujejo znanstvene institucije v tujini. Mednarodne primerjave na tem področju so sicer nekoliko zabrisane, saj večina držav nastopa z vložkom v raziskave in razvoj, kar pa vključuje tudi sredstva, ki jih prispeva industrija. Slovenija je doslej na tem področju dosegala relativno visok položaj, a kot smo že poročali, je bila to posledica pomanjkljive regulacije. Podjetja so namreč kot vložek v raziskave in razvoj, ki je neobdavčen, prijavljala vsakršna materialna sredstva, celo službene avtomobile. Znanstveniki so na današnji tribuni spomnili, da se ta anomalija v zadnjem času ureja, posledično pa je tudi Slovenija na mednarodni lestvici padla z visokega mesta navidezno razvojno ozaveščene države.
Raziskovanje ob nedeljah in praznikih
Predstavnica Shoda za znanost Duška Knežević Hočevar, antropologinja z ZRC SAZU, je povedala še, da so znanstveniki preobremenjeni z birokratskimi obveznostmi, ki jim jih nalaga sistem financiranja prek agencije za raziskovalno dejavnost ARRS. »Večino uradnega delovnega časa porabimo za prijave na razpise in za pisanje poročil. Za znanstvenoraziskovalno delo pa je treba najti čas v soboto in nedeljo ali ko vzamemo dopust,« pravi raziskovalka. Znanstveniki, zbrani v dvorani Stare elektrarne v Ljubljani, so spregovorili tudi o napetostih, ki nastajajo med kolegi v raziskovalnih inštitucijah, saj jih sistem omejenega financiranja sili v medsebojno tekmovanje, namesto da bi sodelovali oziroma bili kolegialni. Razprava, ki je del globalnega gibanja znanstvenikov March for Science, se je zaključila s tremi neformalnimi predlogi: da bi znanost prek medijev približali ljudem, bodo znanstveniki ponovno skušali vključiti svojega predstavnika v programski svet RTV Slovenija (v prvem poskusu niso bili uspešni, ker v državnem zboru za to niso dobili zadostne podpore); skušali bodo doseči, da bi denar, ki ga politika usmerja v nesmotrne projekte, kot je TEŠ 6, preusmerili v znanost; na naslednjih volitvah predsednika republike in državnozborskih volitvah pa bo znanstvena skupnost nastopila s svojimi kandidati za predsednika oziroma premierja. Predlogi so poželi bučen aplavz.
Minister zagotavlja podporo
Po javni tribuni so se znanstveniki – zdaj že tretje leto zapovrstjo – odpravili na pohod po ulicah. Nasproti ministrstva za izobraževanje, znanost in šport so razvili napis »Brez kompromisov – 1 % za znanost« ter dvignili različne transparente, ki so prikazovali, kako bi bilo, če znanosti ne bi bilo (»Zemlja je ravna«, »Butalci znamo brez znanosti«…). Pred ministrstvom jih je pričakal minister Jernej Pikalo, tudi sam doktor političnih znanosti. »Da bi do leta 2022 dosegli cilj 1 odstotek BDP javnih sredstev za znanstveno raziskovalno dejavnost, se bo treba še precej potruditi in močno okrepiti zviševanje sredstev v prihodnjih treh letih,« so sporočili z ministrstva. »A ob političnem in družbenem soglasju, da je področje znanosti ena od prioritet, je omenjeni cilj uresničljiv,« napovedujejo.
