Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je po dvajseturni vožnji z vlakom prispel v Vladivostok na ruskem Daljnem vzhodu, kjer se bo jutri srečal s predsednikom Rusije Vladimirjem Putinom. Do njunega sploh prvega srečanja prihaja v času, ko so pogajanja med ZDA in Severno Korejo zašla v slepo ulico po neuspešnem februarskem srečanju Kima z Donaldom Trumpom v Vietnamu.

Kim si je s prihodom v Vladivostok izboljšal izhodišče za pogajanja z ZDA. Washingtonu daje vedeti, da se lahko opre tudi na Rusijo in da ni odvisen samo od Kitajske. Putin pa krepi vtis svojega vpliva v svetu in bi lahko zaradi zastoja v pogajanjih med ZDA in Severno Korejo postal glavni posrednik pri reševanju korejske jedrske krize. Ravno prejšnji teden je Moskvo obiskal posebni ameriški odposlanec za Severno Korejo Stephen Biegun.

Zmanjšati odvisnost od Kitajske

Putin je Kima večkrat vabil na obisk. Nazadnje se je severnokorejski voditelj srečal z ruskim predsednikom leta 2011. Takrat sta bila to Dmitrij Medvedjev, ki je za štiri leta prekinil Putinovo predsedovanje (ne pa njegovega dejanskega vodenja države), in Kim Jong Il, pokojni oče sedanjega severnokorejskega voditelja.

Kim Jong Un pa se je v zadnjem dobrem letu dni, odkar je postal mednarodno aktiven, devetkrat srečal s tujimi voditelji: štirikrat s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, trikrat z južnokorejskim predsednikom Moon Jae Inom in dvakrat s Trumpom.

Kim želi okrepiti gospodarsko sodelovanje z Rusijo, ki je tako kot Kitajska leta 2017 v varnostnem svetu glasovala za mednarodne sankcije proti Severni Koreji. Ker pa je Severna Koreja lani, ko je prišlo do zbližanja z ZDA, prenehala izvajati jedrske in balistične poskuse, Moskva zdaj zahteva delno odpravo sankcij.

Trgovinska menjava dosega za 1,8 milijona evrov severnokorejskega izvoza v Rusijo in za 28 milijonov evrov uvoza iz Rusije ter je tako veliko manjša kot med Severno Korejo in Kitajsko. Kim pa si želi zmanjšati gospodarsko odvisnost od Kitajske. Prav tako je zanj pomembna ruska nafta, pri čemer pa bo treba še dolgo čakati, da se bo začel med Sibirijo in Severno Korejo graditi naftovod. Podobno velja za povezavo severnokorejske železnice s transsibirsko.

Tema pogovorov bo tudi 10.000 severnokorejskih delavcev v Sibiriji v rudnikih, gozdovih in v gradbeništvu. Po podatkih organizacije Human Rights Watch delajo v »nasprotju z mednarodnimi normami«, se pravi kot sužnji. Za Pjongjang so pomemben vir prihodkov, zato Kim želi, da ostanejo, kar bo po decembru v nasprotju s sankcijami ZN.

Nazaj k stari tradiciji

Režim v Pjongjangu tako oživlja svojo tradicionalno navezanost na Moskvo. Rdeča armada je avgusta 1945 osvobodila severno Korejo in na oblast postavila Kim Il Sunga. Ta je pozneje izrabil kitajsko-sovjetsko rivalstvo, tako da je od obeh držav prejemal pomoč in si do neke mere izboril neodvisnost. A z razpadom SZ je bilo konec ne le možnosti, da bi Severna Koreja še naprej izigravala eno državo proti drugi, ampak tudi obilne sovjetske pomoči in nizkih cen izdelkov ter nafte. Tako je v drugi polovici 90. let prišlo do lakote, ki je zahtevala več kot milijon žrtev. S Putinovim prihodom na oblast leta 2000 so se odnosi spet izboljšali.