Ob strašnem požaru v Parizu, kjer so ognjeni zublji goltali notredamsko cerkev, se je svet v en glas solidariziral s prebivalci Francije in Pariza. Propad stoletij kulturne dediščine ni pomenil samo velike gmotne škode. Šlo je za uničenje mentalne ravni, ki jo dediščina nosi v sebi. Vsi so se v en glas poistovetili s pomeni in simboli, ki jih dediščina predstavlja. Lahko si samo zamislimo, kaj bi za Ljubljano pomenilo, če bi pogorela kakšna Plečnikova stvaritev, na primer ljubljanska Narodna in univerzitetna knjižnica ali recimo kakšna njegova sakralna arhitektura. Pomembnih stvari se običajno zavemo šele takrat, kadar so ogrožene in ne prej, ko jih je treba vzdrževati, negovati.
Dediščina v Ljubljani, Sloveniji in njen pomen za narodov genski zapis namreč lahko propade, brez da bi jih napadel silovit požar ali naravna katastrofa, če za njo ...
