Obveščevalni podatki, vključno z opozorili iz tujine, o terorističnih pripravah skrajnežev med otoškimi muslimani so bili oblastnim organom na Šrilanki na voljo. Vendar so jih očitno spregledali zaradi sporov v samem vrhu države, med vlado in predsednikom Maitripalo Siriseno, ki je poskušal novembra razrešiti premierja Ranila Vikremesingeja in razpustiti parlament, a mu je to preprečilo vrhovno sodišče.
Sirisena ima v polpredsedniškem sistemu močan položaj in je premierja in posledično vso izvršno oblast izključil iz zadev nacionalne varnosti, ki so v rokah njegovega nacionalnega varnostnega sveta. Zato predsednik vlade Vikremesinge v prvem javnem nastopu po nedeljskih napadih na tri cerkve in štiri prestižne hotele, v katerih je bilo po zadnjih podatkih ubitih 321 ljudi, okoli 500 pa ranjenih, ni zavrnil medijskih navedb o domnevnih predhodnih obveščevalnih opozorilih, ampak je dejal, da nihče v vladi z njimi ni bil seznanjen in zato tudi ni mogel ukrepati.
Predsednik Sirisena je sicer napovedal takojšnjo zamenjavo vseh vodij varnostnih služb, ki jim poveljuje, ter temeljito preiskavo o njihovem ravnanju. Minister za zdravstvo Redžita Seneratne, ki je v ponedeljek prvi razkril, da za napadi stoji malo znana domača skrajna islamistična organizacija Džamat Tavid Vatanijah (Nacionalna monoteistična organizacija oziroma NTJ), pa je med drugim povedal, da je obrambno ministrstvo »na podlagi opozoril iz tujine« v začetku aprila seznanilo šefa šrilanške policije z možnostjo napada na cerkve. Ta naj bi informacijo, ki je zajemala tudi imena v forenzični preiskavi razkritih samomorilskih napadalcev, posredoval najvišjim predstavnikom v varnostni hierarhiji, kar pa da so v vladi zvedeli šele po napadih. Agencija Reuters je iz treh virov dobila potrditev, da so šrilanško oblast na veliko verjetnost obsežnega napada nekaj dni pred prej opozorile tudi indijske obveščevalne službe.
Mnoga neodgovorjena vprašanja
Grobe varnostne napake niso edino odprto vprašanje po napadih, ki jih šrilanške oblasti med drugim razlagajo kot maščevanje islamistov za marčevski pokol osamljenega avstralskega skrajneža v dveh mošejah v Christchurchu na Novi Zelandiji. Z dvodnevnim zamikom je odgovornost za napade na Šrilanki prevzela zloglasna Islamska država (IS), a neposredne povezave z njo ni videti, pri čemer se je že večkrat razkrilo, da IS zgolj pristavi svoje ime k incidentom, ki jih sprožajo razne skrajne muslimanske grupacije. Bolj ali manj je sicer obveljalo, da NTJ, ki naj bi v domnevnem dveletnem delovanju sodelovala pri uničenju nekaj budističnih spomenikov, ni samostojno pripravila in izpeljala tako organiziranega množičnega pokola ter pridobila sredstev zanj. IS pa je medtem prek z njo povezane spletne tiskovne agencije Amak objavila fotografijo skupine sedmih moških, ki jih je predstavila kot nedeljske napadalce. Le eden na fotografiji ne nosi maske – tega je IS identificirala kot vodjo skupine Zahrana Hašmija.
Za zapahi na Šrilanki se je doslej znašlo 40 pripadnikov NTJ, medtem ko ta odgovornosti za napad še ni prevzela. Vsi priprti so šrilanški državljani. Mediji so poročali tudi o aretiranem Sircu, a uradnih podatkov o tem še ni bilo. Policija in vojska imata zaradi razglasitve izrednega stanja posebna pooblastila in za aretacije ne potrebujeta sodnega naloga.
Ostri varnostni ukrepi ob slovesu
S pogrebnima mašama v Kolombu in Negombu so se danes Šrilančani poslovili od več deset žrtev ob strogih varnostnih ukrepih. Avtomobile so prepovedali v kilometrskem krogu okoli cerkva. Po več kot osemdesetih najdenih detonatorjih v bližini avtobusne postaje v glavnem mestu in eksplozivne naprave pri letališču oblasti upravičeno skrbi, da bi se lahko napadi nadaljevali. Poleg tega jih skrbi morebitno stopnjevanje nasilja med pripadniki različnih verstev, kar se je v preteklosti že dogajalo. Zato tudi izklapljajo spletna družbena omrežja, na katerih se je lani podžigala nestrpnost ob obračunih med budisti in muslimani v osrednjem delu države.
