Zmaga proti Bollu sodi med moje največje skalpe. Posebej vesel sem, da sem slovitega tekmeca premagal v tako pomembni tekmi, kot je polfinale nemškega prvenstva. Res je, da sem z Bollom pred tem izgubil štirikrat, a od vsakega poraza sem se veliko naučil. Je eden tistih igralcev, s katerimi moraš igrati večkrat, da jih lahko premagaš.
Zakaj?Ker je tako dober. Ker ima rešitev za vsako težavo. Ker je taktično dovršen. Veliko optimizma pred novim dvobojem mi je vlil zadnji poraz na Kitajskem, kjer sem pri izidu 1:1 v nizih zapravil prednost z 10:8. Imel sem tudi veliko pomoč domače publike ter najbližjih podpornikov. Zanimivo je, da je Boll na dveh polfinalnih tekmah z nami dobil le en posamični dvoboj, dva pa izgubil. V Düsseldorfu ga je premagal Patrick Franziska.
Kako odmeva uspeh v Saarbrücknu?Stežka smo se uvrstili v končnico. Smo mlada ekipa in od nas nihče ni pričakoval velikega uspeha. Ko pa smo dvakrat premagali Düsseldorf, so nam zrasla krila. V finalu bomo igrali z Ochsenhausnom, s katerim smo v rednem delu po enkrat zmagali in izgubili. Naredili bomo vse, da Saarbrücken prvič v zgodovini postane nemški prvak.
Kako se razumete s trenerjem Saarbrückna, Srbom Slobodanom Grujićem?Odlično se razumeva in sodelujeva. Veliko se pogovarjava in imava pravi profesionalni odnos.
V najmočnejši evropski ligi na svetu ste v tej sezoni dosegli 15 zmag in devet porazov. Ste zadovoljni?V sezono sem startal slabše. Ker sem prestopil v velik in ambiciozen klub, je bil pritisk prevelik. Da sem se sprostil, mi je bil v veliko pomoč Grujić. Pojasnjeval mi je, da potrebujem le eno pravo zmago in bodo stvari stekle v pravo smer. K sreči je ta zmaga prišla ob pravem času. V drugem delu sezone igram zelo dobro.
Dvakrat ste bili že boljši od Nemca Dimitrija Ovčarova. Kako je igrati proti najboljšim igralcem na svetu?Ovčarov je igralec, ki ves čas igra v podobnem ritmu, kar mi ustreza. Verjamem pa, da me bo skušal na naslednjem medsebojnem dvoboju presenetiti. Proti najboljšim igralcem na svetu je pomembna vsaka točka. Tudi ko vodiš z 10:4, se moraš zavedati, da ti nihče ne bo podaril točke, temveč si jo boš moral priboriti sam. Ko igraš z malce manj kakovostnimi igralci, ti lahko kakšno točko tudi podarijo.
Kdaj boste vzeli skalp katerega od najboljših azijskih igralcev?Azijci igrajo poseben namizni tenis. So hitrejši od nas Evropejcev. Pri pridobivanju hitrosti me čaka veliko dela. Kitajca Lianga Jingkuna sem lani na Švedskem že premagal. Na to sem ponosen. Z res najboljšimi doslej še nisem igral. Na najmočnejših tekmovanjih bom moral premagovati enakovredne in bolj uveljavljene tekmece, da bom sploh dobil priložnost igrati z najboljšimi Kitajci ter napredoval v dvobojih z njimi.
Bo Evropa v moškem namiznem tenisu kdaj konkurenčnejša Aziji?Koliko so azijski igralci boljši od nas, kaže podatek, da jih redko premagujejo celo najboljši Evropejci, kot so Boll, Ovčarov in Samsonov. Odgovora, zakaj so azijski igralci toliko boljši, ne poznam. V boju z njimi nas čaka težko delo. Motivacije nam gotovo ne manjka. Zanimivo je tudi, da so predvsem Kitajci v odločilnih trenutkih najmočnejši, saj ne pokažejo nobenega strahu. Za naš šport bi bilo bolje, da bi bila Evropa bolj konkurenčna Aziji.
Pogovarjava se v Opatiji, kjer ste ravno opravili trening z Belorusom Vladimirjem Samsonovom. Imate večkrat priložnost trenirati z najboljšimi igralci sveta?V Saarbrücknu imam res odlične možnosti za trening. Poleg tega, da vadim z odličnimi partnerji, na trening večkrat pridejo najboljši, vključno s Samsonovom. Tokrat sem ga na treningu tudi premagal, zato je trenutno razpoloženje boljše.
Veliko trenirate in se družite z Bojanom Tokićem, ki je od vas 18 let starejši. Koliko je reprezentančni kolega vplival na vaš namiznoteniški razvoj?Zelo veliko. Od nekdaj sem ga spremljal, ga občudoval in se mu poskušal čimbolj približati. Želel sem ga ujeti. Zdaj sem ga na svetovni lestvici prvič prehitel. Dal mi je veliko nasvetov, ki sem jih vsrkaval vase in jih upošteval. Veliko je pripomogel, da sem se odločil za podpis pogodbe s Saarbücknom. Tokić je zelo pozitiven in uživa v tem, da smo uspešni kot reprezentanca ter da imamo možnost ekipne uvrstitve na olimpijske igre.
Glede na to, da je Slovenija na svetovni lestvici deseta ter da ste bili predlani tretji v Evropi, se sliši ekipna uvrstitev na olimpijske igre v Tokio realna.Tega projekta smo se lotili zelo resno. Verjamemo, da nam lahko uspe. Pot bo težka, potrebovali bomo tudi nekaj sreče. Če se bomo v Tokio uvrstili kot ekipa, bi privarčevali stres posamičnih kvalifikacij, ki so zelo zahtevne.
Vso športno pot bdita nad vami zakonca Urh, Andreja in Jože. Koliko imata zaslug za vaše uspehe?Za razvoj športnika je vselej najpomembnejša komunikacija med trenerjem in igralcem. Jože in Andreja sta moja trenerja od začetka športne poti. Poznata me do potankosti, o meni vesta vse. Veliko mi pomagata tudi v Saarbrücknu. Sestavljata mi vaje na treningih, me spodbujata. Zelo sem jima hvaležen.
Imate občutek, da vas uspehi prehitevajo, saj imate pri dvajsetih letih veliko kolajn z največjih tekmovanj?Najbolj me je doslej presenetila ekipna kolajna Slovenije v Luksemburgu. Te kolajne ni pričakoval nihče. Kvalifikacijsko skupino smo imeli izredno močno. Drugo mesto v skupini nas je presenetilo. Priborili smo si priložnost, da se borimo za najvišja mesta. Želja po kolajni in adrenalin sta nas pripeljala do največjega uspeha. Misel, da smo v četrtfinalu premagali Švedsko, bo ostala večno v spominu. Sicer so se nam Švedi leto kasneje na svetovnem prvenstvu maščevali. Malce me je presenetila tudi visoka uvrstitev na najnovejši svetovni lestvici. Kar zadeva uspehe v mladinskih kategorijah, sem vselej sodil v krog favoritov za najvišja mesta.
Ko smo se po treningu pogovarjali s Samsonovom, je o vas govoril v superlativih. Vam godijo opazke najboljših igralcev?Spodbudne besede najboljših igralcev mi pomenijo dodaten motiv. Predvsem za trening, kjer potrebuješ veliko motivacije, da vsak dan iz sebe iztisneš najboljše, kar zmoreš.
Kje so vaše največje prednosti?Verjamem, da sem močan v psihološki pripravljenosti. V ključnih trenutkih se znam odločiti pravilno. Moja prednost je tudi udarec z backhandom. Čutim, da se ga vsi bojijo. Tudi če tega ne povedo. Samsonov je denimo med treningom nekajkrat globoko vdihnil, ko je prejel »bombo«, kar sem zelo dobro slišal in dobil dodatno samozavest.
Pa slabosti?Veliko prvin moram dodelati, v njih napredovati. Moj slabši udarec je forehand. Veliko delam na tem. Gre na bolje, a počasi.
Vaši cilji na svetovni lestvici?Želim se uvrstiti med najboljšo peterico. Še prej me čakajo zahtevni etapni cilji, saj moram najprej napredovati med najboljših trideset, nato dvajset…
Želje v Budimpešti?Fenomenalen dosežek bi bila uvrstitev v osmino finala. Predlani sem v prvem krogu naletel na Južnokorejca Lee Sang Suja, ki je bil peti nosilec. Izgubil sem s 3:4, na koncu pa je osvojil bronasto kolajno. Tokrat bom imel boljše izhodišče in upam, da ga bom izkoristil.
