Med ubitimi in ranjenimi v šrilanškem glavnem mestu Kolombo ter od njega 40 kilometrov oddaljenem Negombu in Batikaloi na vzhodni obali je večina domačinov, med tujci so Danci, Nizozemci, Britanci, Portugalci, Turki, Američani, Avstralci, Indijci, Japonci in morda še kdo. Naše zunanje ministrstvo je sporočilo, da so po njihovem vedenju Slovenci na varnem. Sinhroniziranim bombnim napadom v času jutranje maše in hotelskih zajtrkov sta v nedeljo sledili še dve eksploziji v severnem oziroma južnem predmestju Kolomba, ena v hotelu v bližini živalskega vrta, druga v neki hiši, ki jo je policija preiskovala. Ker so bili med zadnjimi žrtvami prav pripadniki varnostnih sil, so slednje pripisali iskanju napadalcev. Oblasti so že v nedeljo sporočile, da so priprli 24 oseb, pri čemer niso razkrili njihove identitete in česa jih obtožujejo, zato je ostalo odprto vprašanje, kaj je bil motiv hkratnega napada na cerkve z domačimi krščanskimi verniki in na hotele s petimi zvezdicami, kjer pretežno bivajo tujci. Napadeni cerkvi v Kolombu in Negombu sta rimskokatoliški, v Batikaloi pa evangeličanska, pri čemer prva, posvečena sv. Antonu Padovanskemu, predstavlja nacionalno svetišče.
Šrilanške oblasti so danes identificirale napadalce kot pripadnike skrajne lokalne islamistične skupine, poimenovane Tovfik Džamat. O njej na spletu ni nobenih oprijemljivih podatkov, po celodnevnih ugibanjih o krivcih, ko nihče ni prevzel odgovornosti, pa je javnost s tem seznanil šrilanški minister za zdravstvo Radžita Senaratne na osnovi forenzičnih preiskav, ki so tudi pokazale, da so bili vsi samomorilski napadalci državljani Šrilanke. Dodal je, da se strinja z ugotovitvijo, da brez pomoči mednarodne mreže skrajnežev ne bi mogli izvesti tako organiziranega napada, kar je še dodatno postavilo pod vprašaj delovanje šrilanških varnostnih in zlasti obveščevalne službe.
Zatajile obveščevalne službe
Šrilanški premier Ranil Vikremesinge je že v nedeljski izjavi polemiziral z mediji, ki so navajali, da je vlada razpolagala z obveščevalnimi podatki o nevarnosti širšega terorističnega napada. Ni zanikal, da so opozorila morebiti res obstajala, zatrdil pa je, da z njimi niso bili seznanjeni niti on niti ministri ter da bodo zadevo temeljito preučili, vendar je zanj prioritetno, da aretirajo napadalce in organizatorje. Prvi odmevi iz sveta, vključno s papeževim v njegovem velikonočnem nagovoru »mestu in svetu«, so bili tudi zaradi nepoznavanja napadalcev osredotočeni na obsodbo krutega nasilja ob največjem krščanskem prazniku, sočustvovanje z ranjenimi in sorodniki žrtev ter upanje, da bo roka pravice krivce čim prej dosegla in se bo v Šrilanki s še ne zaceljenimi ranami dolgoletne državljanske vojne vzpostavilo mirno sožitje. V otoški državi zdaj velja izredno stanje s policijskimi urami, ki jih določajo na osnovi dnevne varnostne ocene, oblasti pa začasno prekinjajo tudi spletno komunikacijo, da bi se izognili širjenju dezinformacij in govoric po družbenih omrežjih, ki so že bile povod za maščevalne pohode verskih skrajnežev v preteklosti. V nedeljo odvrženo molotovko na mošejo v okrožju Putalum na severozahodu otoka in podtaknjen požar v dveh trgovinah v lasti muslimanov v Kalutari sto kilometrov južno od Kolomba so že pripisali maščevalnim akcijam, ker se je napad v delu širše javnosti še pred uradno potrditvijo pripisal islamskim skrajnežem.
V široki akciji odkrivanja storilcev so do danes aretirali 24 oseb, pravega odgovora, kdo je v ozadju napadov, ki jih po mnenju oblasti ni mogla organizirati zgolj obskurna skupina domačih islamskih skrajnežev, pa še ni. Iz tujine zanje še nihče ni prevzel odgovornosti, vse napade pa so izvedli samomorilski napadalci, zato je precej verjetna povezava z razvpito Al Kaido oziroma Islamsko državo, ki je bila nedavno do tal potolčena v svojem leta 2014 samooklicanem kalifatu v Siriji in Iraku. Dejansko živi že od leta 1999 in širi svoje lovke med radikalnimi muslimani po vsem svetu ter jih spodbuja prav k tovrstnim samomorilskim napadom na nedolžne civiliste v njihovih državah.
Šrilanški predsednik Maitripala Sirisena je danes razglasil izredno stanje. Slednje policiji in vojski daje širša pooblastila pri aretacijah in zaslišanjih brez sodnega naloga in je bilo večkrat v veljavi med državljansko vojno. Napovedana je tudi podrobna preučitev morebitnih napak pri delu obveščevalnih služb.
