Glede na prejšnje volitve je udeležba precej nizka. Volilna udeležba do 10. ure je na primer znašala 6,2 odstotka, kar je skoraj tretjina manj kot v primerjavi s predsedniškimi volitvami pred petimi leti, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Precejšen upad je opazen v pretežno albanskih občinah. Do 13. ure je tako v Tetovu svoj glas oddalo 13 odstotkov volilnih upravičencev. Nižjo volilno udeležbo so zabeležili tudi drugod, v prestolnici Skopju je do 13. ure volilo 20 odstotkov upravičencev, na zadnjih volitvah je do iste ure svoj glas oddala četrtina volivcev. Po podatkih makedonske volilne komisije je bila volilna udeležba do 17. ure največja v Krivi Palanki, in sicer 58,82 odstotka, najnižja pa v Plasnici, kjer je bila zgolj 12,04 odstotka, poroča makedonska tiskovna agencija Mia.
Volivci danes do 19. ure sicer izbirajo med skupnim kandidatom vladnih socialdemokratov SDSM premierja Zorana Zaeva in albanske stranke DUI Stevom Pendarovskim, kandidatko največje opozicijske stranke VMRO-DPMNE Gordano Siljanovsko Davkovo ter Blerimom Reko, kandidatom dveh manjših opozicijskih albanskih strank. Sedanji predsednik Gjorge Ivanov opozicijske VMRO-DPMNE po dveh mandatih ni mogel več kandidirati.
Za zmago v prvem krogu mora kandidat dobiti podporo več kot 50 odstotkov volivcev, a ankete napovedujejo izvolitev predsednika države šele v drugem krogu, v katerem naj bi se pomerila kandidata dveh glavnih političnih blokov, 56-letni Pendarovski in 63-letna Siljanovska Davkova. Prvemu ankete v prvem krogu napovedujejo okoli 27-odstotno podporo, kandidatki VMRO-DPMNE pa 23-odstotno. Pendarovski je po oddaji glasu izrazil prepričanje, da mu bo uspelo do drugega kroga zbrati množično podporo, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kandidatka VMRO-DPMNE je prepričana, da ji bo uspelo priti v drugi krog. "Če mi ne uspe, bom volila za Reko, zaradi njegovih sposobnosti in državljanske usmerjenosti," je dodala.
V drugem krogu bo zmagal kandidat z največ glasovi, a bo izid veljaven samo, če se ga bo udeležilo več kot 40 odstotkov volivcev. V nasprotnem primeru bi morali razpisati nove volitve. Premier Zaev je v tem primeru že posvaril pred novo politično krizo v državi.
V predvolilni kampanji sta bila pričakovano v ospredju prespanski sporazum, v skladu s katerim je država februarja letos spremenila ime v Severno Makedonijo, ter njeno približevanje EU in Natu. Pendarovski tako kot vlada podpira sporazum kot tudi spremembo imena. Strokovnjakinja za ustavno pravo Siljanovska Davkova pa tako kot stranka VMRO-DPMNE sporazum zavrača. Napoveduje njegovo spodbijanje na mednarodnem sodišču.
Vendar je sporazum odprl pot državi v EU in Nato, saj je odstranil blokado Grčije, ki je napredovanje države v obe povezavi desetletja ovirala zaradi imena Makedonija, ki je enako imenu ene od grških pokrajin. Zaradi nasprotovanja spremembi imena v delu prebivalstva poznavalci opozarjajo na možnost visokega deleža abstinence med volivci. Vlada verjame v visoko udeležbo. Upa tudi, da se bo z izvolitvijo njenega kandidata še bolj utrdila na oblasti, ki jo je po več kot desetih letih vladanja VMRO-DPMNE prevzela leta 2017.
