Za Olimpijo se je šesta finalna tekma alpske lige, ki jo je, nemara zaradi vraževerja, danes tudi pred domačimi gledalci igrala v belih dresih, v katerih je prišla do zadnje gostujoče zmage, začela sanjsko. Medtem ko so številni gledalci, ki se jih je tokrat v Tivoliju zbralo več kot 3500, kar je največ po kar sedmih letih in polfinalu lige Ebel proti Linzu leta 2012, še prihajali v dvorano, je namreč že povedla. Natanko 47 sekund je minilo, ko je po prvem strelu na gol na tekmi v polno zadel Janez Orehek, ki je zaključil bliskovit protinapad. Toda že nekaj trenutkov kasneje se je moral na drugi strani izkazati Žan Us, pred katerim se je sam kot duh znašel Alex De Lorenzo, a je iz dvoboja kot zmagovalec izšel Olimpijin vratar.
Po obdobju umirjene igre so gostje izenačili v sedmi minuti, ko je po hudi napaki domačega branilca Aleša Kranjca zadel Markus Gander, deset minut kasneje pa so gostitelji izkoristili prvo številčno premoč in z igralcem več preko Žige Pešuta postavili izid prve tretjine. »Škoda zaradi šoka na začetku tekme, po katerem pa smo se pobrali in igrali bolje iz minute v minuto. Dobro, gol z igralcem manj se seveda zgodi, ostalo je bilo v redu, in če bomo nadaljevali tako, sem prepričan, da bomo izid hitro obrnili. Je pa precej zabavna tekma,« je bil kljub zaostanku po prvih 20 minutah dobro razpoložen gostujoči hokejist Raphael Andergassen, ki pa ga je dobra volja kaj hitro minila…
Sledila je namreč fantastična druga tretjina Olimpije. Ta je goste v prvih sedmih minutah stisnila v kot, a so jo takrat še odnesli brez gola, za tem, ko so imeli dve minuti igralca več in tega niso izkoristili, pa so vendarle kapitulirali. In to kar dvakrat v razmaku vsega trinajstih sekund v 30. minuti. Najprej je po najlepši akciji na tekmi, v kateri je sam krenil od svoje polovice, preigral obrambnega igralca in plošček poslal med nogama vratarja, zadel Miha Zajc, le 13 sekund kasneje, ko se veselje gledalcev še niti približno ni pomirilo, pa je za 4:1 zadel še Anej Kujavec. Le dobre tri minute kasneje je ob igralcu več mrežo zatresel še kapetan Aleš Mušič in glede na potek dogodkov na ledu se je zdela tekma odločena. A Italijani se niso predali in so z drugim golom Ganderja ohranili upanje na preobrat.
Zadnjih 20 minut kakšnih pretresov ni prineslo. Ljubljančani so mirno nadzorovali potek dogodkov na ledu in 12 minut pred koncem, ko so gostje ob igri štirih proti štirim poskusili brez vratarja, z drugim golom Mušiča, ki je zadel prazna vrata, postavili piko na i. In se tako vrnili v igro za naslov, potem ko so bili na peti tekmi le deset minut pred koncem že v povsem izgubljenem položaju. »Naredili smo, kar smo želeli, zdaj pa gremo po pokal. Imamo psihološko prednost, ki jo moramo izkoristiti,« je po tekmi povedal dvakratni strelec Aleš Mušič, medtem ko gostujoči igralec Marko Virtala ni bil preveč poklapan: »Tokrat pač ni bila naša noč. Zdaj bo šlo na vse ali nič, kar pa vse skupaj dela še toliko bolj zanimivo.«
Sinočnja zmaga Olimpije, ki je prinesla še torkovo odločilno sedmo finalno tekmo alpske lige v Brunicu, pa pomeni tudi, da bosta letošnjega državnega prvaka v hokeju na ledu zaradi časovne stiske v povezavi z reprezentančnimi obveznostmi dali le dve tekmi med Jesenicami in Olimpijo. Prva bo v torek v Podmežakli, povratna v četrtek v Tivoliju, prvak pa bo postalo moštvo, ki bo boljše po rezultatih iz dveh tekem.
